drva (60)

1. dŕva dŕv in drvà dŕv s mn., druga oblika dalje -òm -- -éh -mí (ŕ; ŕ ȓ; ȁ ŕ) suha ~ za kurjavo
2. drváča -e ž (á) |sekira|
3. drválnik -a [u̯n] m (ȃ) pokr. zah. |prostor pri ognjišču|
4. Dŕvar -ja m z -em zem. i. (ȓ) |bosensko mesto|: v ~u dŕvarski -a -o (ȓ) Dŕvarčan -a m, preb. i. (ȓ) Dŕvarčanka -e ž, preb. i. (ȓ)
5. drvár -ja m z -em člov. (á) najeti ~e; slabš. Kaj bi s takim ~em |nerodnežem| drvárjev -a -o (á)
6. drvaríca -e ž (í) |sekira|
7. drvarína -e ž, pojm. (í) plačati ~o
8. drváriti -im nedov. -èč -éča; drvárjenje (á ȃ) ~ v gozdu
9. drvárnica -e ž (á) prinesti drva iz ~e
10. drvárski -a -o (á) ~a sekira; slabš. biti preveč ~ |neroden, neuglajen|
11. drvárstvo -a s, pojm. (ȃ) preživljati se z ~om
12. cépan -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~a drva
13. cepíti in cépiti -im nedov. cépi -te in -íte, -èč -éča; cépil -íla, cépit, cépljen -a; cépljenje; (cépit) (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) 1. kaj ~ drva; Spori ~ijo stranko 2. dvovid. cepiti kaj ~ vrtnico; cepiti kaj na kaj ~ merlot na ameriško trto 3. dvovid. cepiti koga/kaj ~ otroka; cepiti koga/kaj proti čemu ~ psa proti steklini cepíti se in cépiti se -im se (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) Lasje, nohti se ~ijo; Naše moči se ~ijo
14. cépljen -a -o (ẹ́) ~a drva; cepljen proti čemu biti ~ ~ davici cépljeni -a -o (ẹ́) ~ les cépljenost -i ž, pojm. (ẹ́)
15. dokládati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dokládanje (ȃ) kaj ~ drva na ogenj
16. dolágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; doláganje (ȃ) kaj ~ drva v peč
17. doložíti -ím dov. dolôži -íte; dolóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj ~ drva na ogenj, v peč; doložiti kaj k čemu ~ svoje vreče k drugim
18. drvíšče -a s (í) |prostor v gozdu za drva|
19. drvník -a m (í) |gozd za drva|
20. goréti -ím nedov. gôri -íte, -èč -éča; gôrel -éla; gorênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suha drva dobro ~ijo; Žarnica ne ~i več; poud. goreti od česa ~ ~ nestrpnosti, sovraštva |biti zelo nestrpen, poln sovraštva|; poud. goreti za koga/kaj ~ ~ šport |zelo se zavzemati, navduševati|; brezos. V štedilniku ves dan ~i; poud. Otrok je bolan, ves ~i |je razgret, ima vročino|
21. hólcar -ja m s -em člov. (ọ́) neknj. ljud. drvar, gozdni delavec hólcarjev -a -o (ọ́) neknj. ljud.
22. hólcarski -a -o (ọ́) neknj. ljud. drvarski
23. hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvı̑ čtı̑, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo| hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
24. kálati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kálanje (ȃ) kaj ~ drva
25. klán ² -a -o (á) Drva so ~a kláni -a -o (á) ~ les
26. nacepíti in nacépiti -im dov.; drugo gl. cepiti (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) kaj ~ drva za zimo
27. nagomíliti -im dov. nagomíljen -a; nagomíljenje (í ı̑) redk. kaj ~ drva nagrmaditi, nakopičiti nagomíliti se -im se (í ı̑) redk.: ~ ~ pred vrati nagnesti se; Skale so se nagomilile na dnu brezna se nagrmadile, se nakopičile
28. nakláti -kóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) kaj ~ drva za zimo; ~ veliko perutnine nakláti se -kóljem se (á ọ́) Na čereh se je ladja naklala
29. nanêsti -nêsem dov. nanesênje; drugo gl. nesti (é) kaj ~ drva v kuhinjo; ~ vodo v škafu; nanesti kaj na kaj ~ ličilo na obraz; Obresti malo ~ejo; brezos. Včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor ~e
30. nanosíti -nósim dov.; drugo gl. nositi (í/ı̑ ọ́) kaj ~ vodo v čeber; nanositi komu kaj Nanosili so ji drva
31. naprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naprávljanje (á) koga/kaj ~ drva; ~ most delati; redk. ~ kosilo kuhati, pripravljati; knj. pog. ~ otroka oblačiti; ~ sok iz grozdja pridobivati naprávljati se -am se (á) star.: ~ ~ v Ameriko odpravljati se; ~ ~ za odhod pripravljati se; brezos. napravljati se k/h čemu ~a ~ k dežju |deževalo bo|
32. nasékan -a -o (ẹ̑) Drva so ~a; knj. pog., poud. biti zelo ~ |pijan| nasékanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
33. nasékati -am dov. -an -ana; nasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ drva za zimo; poud. nasekati koga ~ otroke |natepsti, pretepsti| nasékati se ga -am se ga (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
34. navréči -vŕžem dov. navŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) kaj ~ še nekaj denarja k plačilu; navreči komu kaj Obresti so mu navrgle precej denarja; redk. navreči kaj na kaj ~ drva na ogenj nametati, naložiti
35. navzkríž ¹ prisl. (í) 1. nač. položiti roke ~; ~ zložena drva; neknj. pog. gledati ~ škiliti 2. smer. prostor. tekati ~ križem; poud. Vsi ~ ga nekaj sprašujejo |vsevprek|
36. nažágati -am dov. -an -ana; nažáganje (ȃ) kaj ~ drva za zimo
37. nêsti nêsem nedov., 3. os. mn. tudi nesó, -i -íte, -óč; nésel nêsla, nèst/nêst, nesèn -êna; nesênje; (nèst/nêst) (é) koga/kaj ~ drva, kovček; dvovid. ~ otroka k zdravniku; šport. žarg. ~ tekmeca premagati; nesti komu kaj ~ koscem malico; poud. ~ novico šefu na ušesa |povedati|; ~ komu podpisat dopis nêsti se nêsem se (é) neobč. Glasovi so se nesli čez reko širili, razširjali; poud. Glej jo, kako se ~e |samozavestno gre, stopa|
38. ..nica ž. prip. obr. 1. 'vršilnica' míšnica |past| 2. 'prostor, mesto' bolníšnica, drvárnica, kováčnica 3. 'snov' míšnica |strup| 4. 'stopnjevanost, poudarjenost' bábnica
39. peljáti péljem tudi peljáti -ám nedov. pêlji -íte, -óč, -áje; pêljal -ála, pêljat, -án -ána; peljánje; (pêljat) (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ drva na trg; ~ otroka v mesto; za enkratno dejanje, knj. pog. Kdaj ~e avtobus odpelje peljáti se péljem se tudi peljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ na izlet
40. podpéček -čka m (ẹ̑) naložiti drva v ~
41. podstréšek -ška m (ẹ̑) star.: stati pod ~om pod napuščem; v ~u ob hiši so imeli drva v lopi
42. podžíg -a m, pojm. (ı̑) pripraviti drva za ~; poud. besede za ~ |spodbudo|
43. pokadíti -ím dov. pokádil -íla, nam. pokadít/pokadìt; pokajênje; drugo gl. kaditi (í/ı̑ í) kaj ~ cigareto; poud. pokaditi komu ~ šefu z lepimi besedami |izraziti pretirano hvalo| pokadíti se -ím se (í/ı̑ í) Drva so se pokadila in zagorela; brezos. Iz peči se včasih ~i; poud. Bežal je, da se je kar pokadilo za njim |zelo hitro|
44. pokuríti in pokúriti -im dov. pokúrjenje; drugo gl. kuriti (í/ı̑/ú ú) kaj ~ vsa drva; knj. pog. ~ malo električnega toka porabiti
45. preprodáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. preprodásta in preprodáta; 2. os. mn. preprodáste in preprodáte; drugo gl. prodati (á) kaj ~ drva
46. prinášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prinášanje (ȃ) koga/kaj ~ drva; Veter ~a smrad; neknj. pog. davkarijo okrog ~ goljufati, varati; prinašati komu kaj ~ bolniku hrano; ~ kolegom pozdrave
47. razplameníti -ím dov. razplamêni -íte; razplaménil -íla, -ít/-ìt, razplamenjèn -êna; razplamenjênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj ~ ogenj razplameníti se -ím se (í/ı̑ í) Drva so se razplamenila
48. ríhtati -am nedov. -ajóč; -an -ana; ríhtanje (í) neknj. ljud. koga/kaj ~ bolnika skrbeti zanj, negovati ga; ~ drva priskrbovati, pripravljati; neknj. ljud. rihtati komu kaj ~ diplomantu službo priskrbovati
49. scepíti in scépiti -im dov. scépljenje; drugo gl. cepiti (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) kaj ~ drva
50. sèk posnem. medm. (ȅ) ~, ~, ~, se je slišalo iz drvarnice

1 51  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani