Raba (51-100)

51. fenoplást -a m, snov. (ȃ) |umetna smola|; števn. uporaba ~ov v elektrotehniki
52. fluoríd -a m, snov. (ı̑) vodikov ~; uporaba ~ov
53. fólija -e ž, snov. (ọ́) zaviti v ~o; števn. uporaba plastičnih folij
54. formaldehíd -a m, snov. (ı̑) uporaba ~a; nestrok. | strok. formalin|
55. frekvénca -e ž (ẹ̑) ~ dihanja pogostnost; publ. večja ~ prostorov uporaba, izkoriščenost; fiz. oddajnik dela ^○na ~i 20 megahertzov s frekvenco; šol. dobiti ~o |predavateljevo potrditev obiskovanja predavanj|
56. gerundíven -vna -o (ı̑) jezikosl. gerundívni -a -o (ı̑) ~a raba
57. gospodárnosten -tna -o; bolj ~ (á) ~a izraba goriva
58. ìmpersonálen -lna -o (ı̏ȃ) izobr.: ~a izkušnja neosebna; ~o mnenje brezosebno ìmpersonálni -a -o (ı̏ȃ) jezikosl. ~a raba brezosebna raba ìmpersonálnost -i ž, pojm. (ı̏ȃ)
59. instrumentalizácija -e ž, pojm. (á) publ. ~ literature |uporaba kot sredstva za dosego česa|
60. ki ¹ ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem 1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; ^○srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je 2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
61. konzúm -a m, pojm. (ȗ) poraba, potrošnja
62. lastnósten -tna -o (ọ̑) jezikosl. ~a raba pridevnika lastnóstni -a -o (ọ̑) ~ pridevnik lastnóstnost -i ž, pojm. (ọ̑) jezikosl.
63. lesovína -e ž, snov. (í) uporaba ~e v papirni industriji
64. mazút -a m, snov. (ȗ) uporaba ~a; knj. pog. kuriti z ~om s kurilnim oljem
65. medméten -tna -o (ẹ́) jezikosl. medmétni -a -o (ẹ́) ~a raba; ~e besede, besedne zveze
66. míkrovál -a m (ı̑ȃ) uporaba ~ov pri radarju
67. namenílnik -a m (ı̑) jezikosl. raba ~a
68. nèkmetíjski -a -o (ȅı̑) ~a izraba tal; ~o prebivalstvo nekmečko
69. nènaménski -a -o (ȅẹ̑) ~a uporaba denarja nènaménskost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
70. ob.. ¹ [ poudarjeno òb] predp.; varianta ób.. 2 (Óbrh) po umiku naglasa; pred b, p, pogosto pred c, č, d, g, h, k, s, v, ž varianta o.. 2 I. izpredložna glag. 1. 'obkrožanje' obíti, objádrati, obkolíti, obkosíti, obložíti, opírati; ogrníti, okováti, ovíti 2. 'pot ali razmeščenost' oblétati, obrêsti 3. 'začetek ali nadaljevanje stanja' obležáti, obmirováti, obsedéti, obstáti, obviséti; ocvetlíčiti 4. 'jemanje, izgubljanje' obráti, obrabíti (se), obigráti; oklátiti, oskúbsti 5. '(ponovno) vzpostavljanje' obnovíti; obudíti 6. 'opremljanje' obdávčiti, oborožíti II. izpredložna imenska obméjek, obmóčje, obróbje, Obsótelje; obcésten, občásen; obmóčen; obsoréj; ohíšje, ožílje III. izpodstavna obnóva, obrába, obtôžba, obdarítev, oblétnica; obvézen, obstójen; odrgnína, osíp
71. odobrítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ posojila; predložiti kaj v ~; poraba sredstev z ~ijo vlade; pravn. kazenski pregon po ~i; števn. dobiti ~ |soglasje|
72. pivovárstvo -a s, pojm. (ȃ) uporaba hmelja v ~u
73. poimenováti -újem dov. poimenovánje; drugo gl. imenovati (á ȗ) koga/kaj ~ otroka po dedu; poud. ~ kaj s pravim imenom |opisati tako, kot je v resnici|; redk. poimenovati koga kaj ~ soseda baraba reči sosedu
74. poràst -ásta m, pojm. (ȁ á) ~ proizvodnje; publ. ~ števila zaposlenih povečanje; publ. Poraba sladkorja je v ~u se veča, narašča
75. potróšnja -e ž, pojm. (ọ̑) poraba; gosp. osebna ~
76. práprá.. dvojno predp. obr. (ȃȃ) práprábábica, práprádéd
77. prašívo -a s, snov. (í) uporaba prašiv v kmetijstvu
78. prilástkoven -vna -o (ȃ) jezikosl. prilástkovni -a -o (ȃ) ~a raba pridevnika
79. razkužílo -a s, snov. (í) uporaba razkužil
80. razpršílo -a s, snov. (í) uporaba razpršil v kmetijstvu; števn. ~a v omarici
81. recikláža -e ž, pojm. (ȃ) ~ odpadnega papirja |ponovna uporaba|
82. represíja -e ž, pojm. (ı̑) ~ v državi |uporaba prisilnih sredstev|
83. represíven ¹ -vna -o; bolj ~ (ı̑) ~o dejanje nasilno, zastraševalno represívni -a -o (ı̑) ~a sredstva prisilna sredstva represívnost -i ž, pojm. (ı̑) ~ v družbi uporaba prisilnih sredstev
84. respónder -ja m z -em (ọ̑) |naprava|: uporaba ~ev pri pouku
85. retrospektíva -e ž, pojm. (ı̑) uporaba ~e v pripovedi; ~ pomembnejših preteklih dogodkov |spominsko obnavljanje|; ~ slovenskega filma |predstavitev pomembnejših filmov|; publ. Iz ~e je bila odločitev napačna gledano nazaj; števn. Dolge ~e motijo potek zgodbe
86. silán -a m, snov. (ȃ) uporaba ~ov v industriji
87. silikát -a m, snov. (ȃ) uporaba ~ov v prehrambeni industriji; železov ~
88. skrílavec -vca m s -em snov. (í) gorovje iz ~a; uporaba različnih ~ev v gradbeništvu
89. staničevína -e ž, snov. (í) uporaba ~e v papirništvu; položiti na rano kos ~e
90. stêreofotogrametríja -e ž, pojm. (ȇı̑) uporaba ~e pri izdelavi zemljevidov
91. sublimát -a m, snov. (ȃ) uporaba ~ov v kemični industriji; nestrok. | strok. živosrebrov klorid|; pojm., neobč. Ta zbirka je ~ najboljšega skupek
92. tá ¹ tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑) 1. ~ hrast tukaj 2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena 3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
93. témpera.. tudi têmpera.. tudi témpera tudi têmpera prvi del podr. zlož. (ẹ̑; ȇ) témperabárvice tudi têmperabárvice tudi témpera bárvice tudi têmpera bárvice
94. têra.. prvi del podr. zlož. (ȇ) |10 12| têrabájt
95. terpén -a m, snov. (ẹ̑) kem. uporaba ~a za umetne dišave, zdravila
96. ùj in új razpolož. medm. (ȕ; ȗ) ~, ti baraba; ~, ~, kako to peče; ~, si občutljiva
97. úzus -a m (ȗ) navada, običaj; jezikosl. (splošna) raba
98. vanilín -a m, snov. (ı̑) uporaba ~a v proizvodnji čokolade
99. vèčstránski -a -o (ȅá) ~ sporazum; ~a uporaba vèčstránskost -i ž, pojm. (ȅá)
100. velíko ³ mer. prisl. (í) ~ brati, se gibati; ~ bolj, več; ~ večja poraba

   1 51 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani