Slovenski pravopis 2001

Janez (26)


  1. jánez -a m, člov. (á) poud. |nekoliko okoren, preprost fant|
  2. Jánez 1 -a m, oseb. i. (á)
  3. Jánez 2 -a m, oseb. i. (á) neknj. pog., šalj. |Slovenec|
  4. Jánezek -zka m, oseb. i. (á)
  5. Jánez Krstník -a -a m, oseb. i. (á í) |svetopisemska oseba|
  6. Jánez Ljubljánski -a -ega m, oseb. i. (á ȃ) |gotski stenski slikar|: poslikave ~a ~ega
  7. Jánez Pável II. -a -vla ~ [drúgi -ega] m, oseb. i. (á ȃ ú) |papež|
  8. Jánez Svetokríški -a -ega m, oseb. i. (á ı̑) |slovenski cerkveni pisec|: pridige ~a ~ega; prim. Svetokriški
  9. álias [ija] nač. prisl. (ȃ) izobr. drugače, sicer, z drugim imenom: Janez Kotar, ~ Maček
  10. bíti 2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ı̏ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ı̑); bíl -à -ó in(ı̑ ȁ ọ̑; ı̑ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ı̑; ı̏ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno(ı̏); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan I. kot polnopomenski glag. 1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; Kako si Kako se imaš 2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet 3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz II. kot pomožnik 1. a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi| d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi ( bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal; f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo 2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
  11. fóto -a m (ọ̑) knj. pog. pokazati svoj ~ svojo fotografijo; publ. ~: Delo |fotografiralo|; žarg. ~ Janez |fotografsko podjetje|
  12. izkáznica -e ž (ȃ) članska ~; ~ na ime Janez Novak; osebna ~; redk. prodaja na ~e na bone, na nakaznice
  13. jàz 2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é) 1. im. oblike se rabijo: a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno c) v prir. besedni zv. Tone in ~ č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~ d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake 2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo: a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma d) v predložni rabi k nam; od vaju e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima 3. mest. in or. se rabita brez omejitev
  14. júnior -ja [ijo] m z -em člov. (ȗ) šport. mladinec; poklicati Janeza Kovača ~a mlajšega júniorka -e [ijo] ž, člov. (ȗ) šport. mladinka júniorjev -a -o [ijo] (ȗ) šport.
  15. kdó 1 kóga m, vpraš. zaim. človeškosti kómu star. komú, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑) 1. ~ prihaja; Pri komu ga ni bilo pri kom; ~ je ta? -Janez; neknj. ljud. Kogá pa je to kaj; ~ vse je bil na seji; ~ tam |Kdo je tam|; ~ od sodelavcev ti je pomagal 2. ~ ti bo to verjel |nihče|; Le pri kom bi lahko našel usmiljenje |pri nikomer| 3. ~ pa ne ve tega |vsak(do)|
  16. kóliko 6 vpraš. mer. prisl. zaim. kolíko (ọ́; ọ̑) ~ ti sploh narediš; ~ večji si od Janeza; ~ si star; ~ je ura; Toliko ima, da sam ne ve ~
  17. Krstník -a m, oseb. i. (í) Janez Krstnik
  18. nekóga -- -- nedol. svoj. zaim. ed. moške osebe (ọ́; ọ̑) Janez, je ta avto vašega soseda? -Ne, ~ drugega bo
  19. ne — ne [ poudarjeno nè — nè] prir. stopnj. vez. Ne zna ~ brati ~ pisati; ~ jaz ~ ti ne bova odgovarjala; Tega ni storil ~ Janez ~ Lojze; Nisem ga ~ videl ~ slišal; poud. Ne more ~ naprej ~ nazaj |ne more se premakniti; nima možnosti| ne — ne — ne Ne zadrži ga ~ dež ~ burja ~ mraz; pri naštevanju tudi z vejico Po njej nima nič: ~ ust, ~ oči, ~ nosu
  20. príden -dna -o; -ejši -a -e (í ı̑ í; í) ~ delavec; poud. imeti ~e roke |biti delaven|; priden za kaj biti ~ ~ delo prídni -a -o (í) ~ Janezek |človek dobrega značaja| prídni -ega m, člov. (í) nagraditi ~ega prídnost -i ž, pojm. (í)
  21. sénior -ja [ijo] m s -em člov. (ẹ̑) šport. tekmovanje ~ev članov; ver. ~ evangeličanske cerkve; nasloviti pismo na Janeza Novaka ~a starejšega séniorka -e [ijo] ž, člov. (ẹ̑) šport. članica séniorjev -a -o [ijo] (ẹ̑)
  22. stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar| stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš| starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~ stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa| starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo| starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči| stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar| po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~ stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
  23. Svetokríški -ega m, oseb. i. (ı̑) pridige ~ega; prim. Janez Svetokriški
  24. 1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑) 1. ~ hrast tukaj 2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena 3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
  25. têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ı̑ é) 1. im. oblike se rabijo: a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~; b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno; c) v prir. zv. Tone in ~; č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari; d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada; e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam 2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo: a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej; c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu; č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama; d) v predložni rabi k vam; od vaju; e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res; f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam 3. mest. in or. se rabita brez omejitev bíti na tí povdk. zv. (í ı̑) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
  26. tísti -a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ı̑) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trga tísti -ega m, člov. (ı̑) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njem tísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ı̑) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk| tísto -ega s, pojm. (ı̑) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA