Ivan (151-200)

151. pridobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pridobívanje (í) koga/kaj ~ gledalce; ~ hitrost; pridobivati kaj iz česa ~ eterična olja iz rastlin; pridobivati koga/kaj k/h čemu ~ ljudi k sodelovanju; pridobivati koga/kaj za koga/kaj ~ ljudi za kako delo; ^● pridobivati na čem ~ ~ hitrosti pridobivati hitrost
152. prikrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prikrívanje (í) komu koga/kaj ~ ljudem resnico; prikrivati kaj pred kom ~ skrb pred starši; ~ kaznivo dejanje prikrívati se -am se (í) komu Ni se jim mogel več prikrivati; ~ ~ za zid
153. prilívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; prilívanje (í) čemu kaj ~ vinu vodo; poud. ~ olje na ogenj |koga še bolj razburjati, dražiti; še poslabševati položaj, odnose|
154. pristòp -ópa m, pojm. (ȍ ọ́) olajšati si ~ na vrh gore; ~ k društvu; publ. nov ~ v odkrivanju vzročnosti način, postopek
155. prišívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; prišívanje (í) kaj ~ gumbe
156. priučeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; priučevánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ delavce priučeváti se -újem se (á ȗ) čemu ~ ~ šivanju
157. procedúra -e ž (ȗ) uradni postopek; poud. ~ umivanja |opravilo|
158. protekcionáštvo -a [ijo] s, pojm. (ȃ) slabš. |uživanje neupravičene prednosti|
159. protekcionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) dajanje, uživanje (neupravičene) prednosti
160. provocíran -a -o (ı̑) poud. ~ napad |izzivan, izzvan| provocíranost -i ž, pojm. (ı̑) poud. |izzvanost|
161. provokácija -e ž (á) bati se provokacij; pojm., poud. odgovoriti na ~o |na izzivanje|
162. razbrzdán -a -o; bolj ~ (á) ~ človek; ~o popivanje; biti spolno ~ razbrzdánost -i ž, pojm. (á)
163. razkrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razkrívanje (í) koga/kaj ~ spečega otroka; ~ streho; razkrivati komu kaj ~ prijatelju svoje načrte razkrívati se -am se (í) ~ ~ med spanjem; redk. Ljudje so vstopali in se razkrivali se odkrivali
164. razlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; razlívanje (í) kaj ~ vodo po tleh razlívati se -am se (í) Potok se ~a čez bregove; poud. Množica se ~a po ulicah |razširja|
165. razrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razrívanje (í) kaj Divji prašiči ~ajo njivo
166. rekuperácija -e ž, pojm. (á) |ponovno pridobivanje|
167. róčen -čna -o tudi rôčen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ó; ȏ; ọ́; ọ̑; ó; ȏ) star. 1. spreten, pripraven: ~ fant; ročen za kaj biti ~ ~ šivanje; ročen v čem biti ~ ~ šivanju 2. hiter, uren róčnost -i tudi rôčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ó; ȏ) star.
168. samohôten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) neobč.: ~ poveljnik svojevoljen, samovoljen; ~a pomoč prostovoljna; ~o ploskanje spontano; ~o vplivanje na potek dejanja hoteno samohôtni -a -o (ó) ~o vrenje naravno vrenje samohôtnost -i ž, pojm. (ó) neobč.
169. Saskatchewan -a [seskéčivan] m, zem. i. (ẹ̑) |kanadska provinca|: v ~u saskatchewanski -a -o (ẹ̑) Saskatchewanec -nca m s -em preb. i. (ẹ̑) Saskatchewanka -e ž, preb. i. (ẹ̑) Saskatchewančev -a -o (ẹ̑)
170. seizmográfsko [ej] primer. prisl. (ȃ) poud. ~ občutljivo odzivanje |zelo|
171. sékanec -nca m s -em (ẹ̑) |žebelj|; les. ~i za pridobivanje celuloze |koščki lesa|
172. skrívati -am nedov. -aj -ajte, redk. -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala, redk. -ála, -an -ana; skrívanje (í) koga/kaj pred kom/čim ~ sladkarije pred otroki; neobč. Gora ~a veliko premoga ima; ~ žalost skrívati se -am se (í) pred kom/čim ~ ~ ~ zasledovalci; poud.: ~ ~ ~ odgovornostjo |izogibati se odgovornosti|; Vas se ~a v zelenju |je, se nahaja|
173. skrókan -a -o; bolj ~ (ọ̑) knj. pog.: ~ človek; biti ves ~ |slabega počutja zaradi zabave, popivanja| skrókanost -i ž, pojm. (ọ̑) knj. pog.
174. skváriti -im dov. skvárjen -a; skvárjenje (á ȃ) koga/kaj Slaba družba ga je skvarila; ~ obleko pri šivanju; skvariti komu kaj ~ gostu večer skváriti se -im se (á ȃ) Jed se je skvarila
175. snívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; snívanje (í) star. sanjati, sanjariti: kaj ~ čudne sanje; snivati o kom/čem ~ ~ preteklih dnevih
176. sòbítje -a s, člov. (ȍí) sožitje s ~i; pojm., neobč. ~ v družini skupno bivanje, skupno življenje
177. sòbívati -am nedov. -ajóč, -áje; sòbívanje (ȍí) medsebojno vplivanje kultur, ki ~ajo
178. sòužívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sòužívanje (ȍí) kaj ~ dobrine
179. sòvplívati -am nedov. -ajóč; -an -ana; sòvplívanje (ȍí) na koga/kaj ~ ~ otroka
180. spodrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spodrívanje (í) koga/kaj Novi stroji ~ajo stare; poud. ~ fanta pri dekletu |skušati zasesti njegov položaj|; Ladja ~a vodo
181. sugestíja -e ž, pojm. (ı̑) ~ besed |posredno, prikrito vplivanje|; sprejeti zdravnikovo ~o (posredni) predlog, nasvet; publ. dati ~o za kaj posredno, prikrito predlagati, svetovati
182. svínec -nca m s -em snov. (í) ulivanje ~a; poud. dobiti ~ v trebuh |biti ustreljen v trebuh|
183. šablónski -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~a deska; poud.: ~a rešitev |neizvirna|; ~a ugotovitev |splošna|; ~o odzivanje |togo, mehanično| šablónskost -i ž, pojm. (ọ̑) poud.
184. šívati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; šívanje in šivánje (í; ȃ) koga/kaj ~ bluzo; zdrav. ~ ponesrečenca; hoditi šivat na dom
185. škópnik -a m (ọ̑) |snop slame za pokrivanje|; člov., nardp. |bitje|
186. špeháč -a m živ. s -em (á) žarg. prašič, gojen za pridobivanje slanine
187. špehár -ja tudi špêhar -ja m živ. s -em (á; ȇ) žarg. prašič, gojen za pridobivanje slanine
188. špíkniti -em dov. špíknjen -a (í ı̑) neknj. pog. zbosti: koga/kaj ~ koga s šivanko špíkniti se -em se (í ı̑) neknj. pog. zbosti se
189. Št.. prvi del imenskega sklopa |sveti| Štándraž, Štiván, Števerján, Štják
190. štìh štíha m (ı̏ í) neknj. ljud. vbod (pri šivanju, vezenju); igr. žarg. vzetek
191. tabletomaníja -e ž, pojm. (ı̑) |bolezensko nagnjenje k uživanju tablet|
192. tabú -ja m s -em (ȗ) |prepoved|: prekršiti ~; ~ spolnih odnosov med sorodniki; poud. |stvar, ki se ne sme kritično obravnavati; skrivana stvar|
193. tabútéma -e tudi tabú téma ~ -e ž (ȗẹ̑) |skrivana, prikrivana tema|
194. tartán -a m, snov. (ȃ) |masa za prekrivanje atletskih stez|
195. têrmoenergíja -e ž, pojm. (ȇı̑) pridobivanje ~e |električne energije|; viri ~e toplotne energije
196. transcendénca -e ž, pojm. (ẹ̑) neobč.: ~ smrti; ~ v nebivanje |prehajanje, preraščanje|
197. transcendentálen -lna -o (ȃ) ~o bivanje človeka nedoumljivo, nespoznavno transcendentálni -a -o (ȃ) ~a filozofija; vera v ~e sile v nadnaravne, nadzemeljske sile transcendentálno -ega s, pojm. (ȃ) vera v ~o v nadnaravno, nadzemeljsko transcedentálnost -i ž, pojm. (ȃ)
198. trímésečen -čna -o (ı̑ẹ̑) ~ otrok; Odpoved je ~a trímésečni -a -o (ı̑ẹ̑) ~ tečaj šivanja
199. uhó ušésa s (ọ̑ ẹ́) šepetati na, v ~; gluh na eno ~, na obe ušesi; prijeti koga za ušesa; Trga ga po ušesih; Šumi mu v ušesih |Ima občutek šumenja, zvenenja|; šivankino ~; knj. pog., poud. Daj mu eno okrog ušes, za ~ |Udari ga|; poud.: odpreti usta do ušes |zelo, na široko|; Govorice so prišle tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa |Govorice je slišal tudi on|; povedati kaj na ~ |zaupno|; vleči na ušesa |prisluškovati|; na lastna, na svoja ušesa slišati |sam, osebno|; poslušati kaj na vsa ušesa, z očmi in ušesi |zelo pozorno|; Treba ga bo (prijeti) za ~, za ušesa |kaznovati ga|; sedeti na ušesih |nepazljivo poslušati|; za ~ prijetna glasba |za poslušanje|; ušesa knjige |zavihki, zmečkani ogli|
200. uliválnik -a m (ȃ) tisk. |naprava za ulivanje črk|

   1 51 101 151 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani