Celje (12)

1. Cêlje -a s, zem. i. (é) v ~u cêljski -a -o (é) Celjàn -ána in Celján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Celjánka -e ž, preb. i. (ȃ)
2. nèzacéljen -a -o (ȅẹ́) ~a rana nèzacéljenost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
3. zacéljen -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~a rana zacéljenost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
4. CE -- [cəé] m, simb. (ẹ̑) Celje
5. Celêja -e ž, zem. i. (ȇ) |antično Celje|: v ~i celêjski -a -o (ȇ)
6. céliti -im in celíti in céliti -im nedov. -i -ite in céli -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in célil -íla, -it, céljen -a; céljenje; (-ìt) (ẹ́ ẹ̑; í/ı̑/ẹ́ ẹ́) céliti se -im se in celíti se in céliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ı̑/ẹ́ ẹ́) Rana se nerada ~i; brezos. celiti se komu Ranjencu se lepo ~i
7. mésto -a s (ẹ́) 1. ~ Celje, Trst; glavno ~ države; star. cesarsko ~ Dunaj; poud. Vse ~ govori o tem |meščani|; nevtr. skriti denar na varno ~; pokazati ~ nesreče kraj; ^●~ rojstva kraj; startno, zborno ~; varjeno ~ 2. častno ~ za gosta častni sedež; usesti se na svoje ~ na svoj prostor; V hotelu je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora 3. prosto delovno ~; pet mest v parlamentu mandatov; poslansko ~ poslanski sedež; zadnje ~ na tekmovanju; publ. v vladi zavzemati ~ zunanjega ministra imeti položaj 4. zbrati gradivo ^●na licu ~a na kraju samem; ukrepati ^●na licu ~a takoj; ^●biti na ~u mrtev takoj umreti; neobč. Njihove pripombe so na ~u so primerne, upravičene, umestne
8. pocelíti in pocéliti -im in pocéliti -im dov. pocéljenje; drugo gl. celiti (í/ı̑/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj Mazilo je pocelilo rane pocelíti se in pocéliti se -im se in pocéliti se -im se (í/ı̑/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Roka se je pocelila
9. póstoperatíven -vna -o (ọ̑ı̑) pooperacijski póstoperatívni -a -o (ọ̑ı̑) ~o celjenje
10. scelíti in scéliti -im in scéliti -im dov. scéljenje; drugo gl. celiti (í/ı̑/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ rano scelíti se in scéliti se -im se in scéliti se -im se (í/ı̑/ẹ́ ẹ́; ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Rana se še ni scelila
11. tá ¹ tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑) 1. ~ hrast tukaj 2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena 3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
12. zacéliti -im in zacelíti in zacéliti -im dov. zacéljenje; drugo gl. celiti (ẹ́ ẹ̑; í/ı̑/ẹ́ ẹ́) kaj ~ rano z mazilom zacéliti se -im se in zacelíti se -im se in zacéliti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ı̑/ẹ́ ẹ́) Razjeda se noče zaceliti; brezos. zaceliti se komu Še zdaj se mu ni zacelilo

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani