predlog (151-200)

151. sklépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sklépanje (ẹ̑) kaj ~ obroče; ~ poznanstva; publ. ~ nov krog predavanj končevati; sklepati na kaj ~ iz splošnega na posamezno; sklepati o čem ~ ~ predlogu; Po govorjenju ~am, da je tujec sklépati se -am se (ẹ̑) Člen se ~a s členom
152. skoz [ poudarjeno skóz] predl. s tož. skozi
153. skóz.. varianta predl. skoz.. po pomiku naglasa (ọ̑) skózme, skózte, skózenj [zə], skózse
154. skozi [ poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz.. 1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt 2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja 3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim 4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo 5. vzročnostni: postati znan ^●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram 6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami 7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
155. slovenílen -lna -o (ı̑) slovenílni -a -o (ı̑) jezikosl. ~ predlog za prevzeto besedo
156. spod [ poudarjeno spòd] predl. z rod.; gl. izpod
157. sporazúmen -mna -o (ú; ú ȗ ú) ~ predlog; sporazumen z/s kom/čim biti ~ s kako odločitvijo strinjati se sporazúmnost -i ž, pojm. (ú)
158. spred predl. z rod.; gl. izpred
159. spreminjeválen -lna -o (ȃ) spreminjeválni -a -o (ȃ) ~ predlog
160. spríčo nepravi predl. z rod. (í) publ. zaradi: ~ pomanjkanja dokazov so ga oprostili; Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je zelo povečal. Spričo tega je vlada omejila uvoz
161. srédi ² nepravi predl. z rod. (ẹ́) 1. ~ deske izvrtati luknjo; izgovor črke l ~ besede; ~ ceste poteka nepretrgana črta; poud. ostati ~ poti |ne dokončati, ne opraviti začetega| 2. poud. biti sam ~ tujine |v tujini| 3. končati delo ~ aprila; zbuditi se ~ noči; poud. To se je zgodilo ~ belega dne |podnevi; vpričo vseh|; zmotiti koga ~ dela; publ. biti ~ dogajanja, življenja v središču
162. strínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; strínjanje (í) neobč. kaj Vojaki ~ajo vrste strnjujejo; V sebi ~a moč in modrost združuje strínjati se -am se (í) o kom/čem O tej stvari so se vsi strinjali; strinjati se v čem V vsem se ~ata; strinjati se z/s kom/čim popolnoma se strinjati s predsednikom; ~ ~ s predlogom; neobč. Posameznosti se ~ajo v celoto se združujejo
163. sugestíja -e ž, pojm. (ı̑) ~ besed |posredno, prikrito vplivanje|; sprejeti zdravnikovo ~o (posredni) predlog, nasvet; publ. dati ~o za kaj posredno, prikrito predlagati, svetovati
164. ^● šírom ² nepravi predl. z rod. (ı̑) biti slaven ~ države (na) široko po državi
165. šokánten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) poud. |zelo presenetljiv, osupljiv|: ~ predlog; biti ~ šokántno -ega s, pojm. (ȃ) poud. |zelo presenetljivo|: doživeti kaj ~ega šokántnost -i ž, pojm. (ȃ) poud. |velika presenetljivost, osupljivost|
166. tékom nepravi predl. z rod. (ẹ̑) urad.: nesreča ~ vožnje med vožnjo; ~ časa se bo to uredilo sčasoma; odgovoriti ~ enega meseca v enem mesecu
167. tík ⁴ nepravi predl. z rod. (ı̑) Obvoznica je speljana ~ naselja; stati ~ okna, vrat
168. tókraj ² nepravi predl. z rod. (ọ̑) star. tostran: ~ reke je speljana cesta
169. tóstran ² nepravi predl. z rod. (ọ̑) ~ reke je železniška proga; kraji ~ meje
170. ustáviti -im dov. ustávljen -a; ustávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ avto; ~ govornika; ~ krvavitev; ustaviti komu kaj ~ ranjencu kri; ustaviti komu ~ avtostoparju ustáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ sredi ceste; ~ ~ pri prijatelju; Delo se je ustavilo; Ura se je ustavila; ustaviti se ob kom/čem Razprava se je ustavila tudi ob tem vprašanju |je zajela tudi to vprašanje|; ustaviti se pri kom/čem ~ ~ z mislijo pri očetu |spomniti se nanj|; ~ ~ ~ bistvenih vprašanjih |obravnavati jih|; ustaviti se komu/čemu poud. Meso se mu je ustavilo |ne more ga več jesti|; star. ~ ~ predlogu upreti se
171. ustavítven -a -o (ı̑) ustavítveni -a -o (ı̑) pravn. ~ predlog
172. v ³ [ poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz I. z mest. 1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja| 2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ^●~ nedeljah ob nedeljah 3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja 4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi 5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá.. 1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem 2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo 3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj 4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga 5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela 6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso 7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo
173. vá.. varianta predl. v po pomiku naglasa (ȃ) váme, váte, vánj, váse
174. via [ poudarjeno vía] predl. s tož., neobč. skozi: potovati v Zagreb ~ Zidani Most
175. vis-à-vis [ poudarjeno vizaví] predl.; gl. vizavi
176. vizavi [ poudarjeno vizaví] predl., knj. pog. nasproti I. z rod. čakati ~ cerkve II. z daj. konkurenčna zmožnost domačega gospodarstva ~ tujini
177. vpríčo ² nepravi predl. z rod. (ı̑) ~ otrok se prepirati; ošteti koga ~ vseh; ~ nastalega položaja kaj ukreniti ^→ zaradi
178. vŕh ² nepravi predl. z rod. (ȓ) grad ~ hriba; klobuki, zloženi drug ~ drugega; poud. do ~ glave zadolžen |zelo|; v vezniški rabi, poud. Bila je lepa, ~ tega pa tudi izobražena |poleg|
179. vŕhu nepravi predl. z rod. (ŕ/ȓ) star. cerkvica ~ hriba vrh; neobč. ~ pijače imeti še družbo poleg
180. vsléd nepravi predl. z rod. (ẹ̑) star. zaradi: ~ bolezni izostati z dela; Ugotovila je, da jo zasledujejo. Vsled tega je postala previdna
181. vštríc ² nepravi predl. z rod. (ı̑) hoditi ~ koga; stati ~ česa
182. vzdôlž ² [u̯š] nepravi predl. z rod. (ȏ) ~ reke rastejo topoli; patruljirati ~ meje
183. vzlíc nepravi predl. z daj. (ı̑) star. hoditi hitro ~ šepavosti kljub
184. vzporédba -e ž, pojm. (ẹ̑) neobč. ~ predlogov primerjava
185. vzporedítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ predlogov
186. vztrájati -am nedov. -ajóč, -áje; vztrájanje (á) ~ na svojem mestu; ~ pri bolniku; vztrajati pri čem ~ ~ predlogu; vztrajati v čem ~ ~ zmoti; poud. Zima letos kar ~a |dolgo traja|
187. z ² predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z rod., nasprotnostni par je na z mest. pasti z mize; poleteti z letališča; priti z Bleda; zaviti s poti; doma s Ptuja; odmev s Saale [z zale]
188. z ³ predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž 1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim 2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3 3. a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti 4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem 5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|
189. za ¹ [ poudarjeno zá] predl. I. z or., nasprotnostni par je pred 1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?| 2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro 3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom 4. načinovni leto ~ letom 5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo 6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo 7. ^●kaj ~ en človek kakšen, kateri II. s tož., nasprotnostni par je izza 1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat 2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, ^○vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke 3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža 4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti 5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
190. za ² [ poudarjeno zá] predl. z rod., časovni ~ Karla Velikega; ~ dne; ~ življenja
191. zá.. ¹ varianta predl. za po pomiku naglasa (ȃ) záme, záte, zánj, záse; zámož; Zágorica, Zálog
192. zanimív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ pogovor; poud.: ~ izrek |duhovit, nenavaden|; ~ sklep |presenetljiv|; publ.: ~a cena ugodna, primerna; zelo ~a ponudba vabljiva; nevtr. biti ~; zanimiv za koga/kaj publ. Ta predlog za nas ni ~ primeren, sprejemljiv zanimívo -ega s, pojm. (í) izvedeti kaj ~ega zanimívost -i ž, pojm. (í) ~ potovanja; števn. filmske ~i
193. zaradi [ poudarjeno zarádi] predl. z rod. 1. ~ megle letalo ni vzletelo; ne nastopiti ~ poškodbe; biti v skrbeh ~ otrok 2. skopati jarke ~ osušitve zemljišča za osušitev; govoriti z ljudmi ~ volitev glede; v prislovni rabi Jezili so se, vendar samo ~ lepšega |ne zares| 3. ~ nas lahko še ostanete; Ali smem oditi? -Zaradi mene 4. v vezniški rabi Niso se dobro pripravili, ~ tega so tekmo izgubili zato
194. zastran [ poudarjeno zastràn] predl. z rod., star. zaradi: prepirati se ~ meje; Tega ne govorim samo ~ lepšega
195. zavajálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) preveč ~ predlog zavajálnost -i ž, pojm. (ȃ)
196. zavolj [ poudarjeno zavólj] predl. z rod., star. ~ zime, vremena zavoljo, zaradi
197. zavóljo predl. z rod. (ọ̑) zaradi: Bilo mu je žal ~ dekleta
198. zbórničen -čna -o (ọ̑) zbórnični -a -o (ọ̑) ~ predlog
199. zíd -a in zíd -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ı̑; ı̑ ȗ) pomakniti omaro do ~a, k ~u; obesiti na ~; zabiti žebelj v ~; kitajski ~; nosilni, obrambni ~; poud.: s svojim predlogom naleteti na ~ |na popolno neupoštevanje|; Množica je naredila živi ~; ~ nezaupanja med njima |nezaupanje|
200. zmed [ poudarjeno zmèd] predl. z rod.; gl. izmed

   1 51 101 151 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani