Slovenski pravopis 2001

b (85.666-85.715)


  1. višávje -a s, skup. (ȃ) sneg po ~u
  2. višávski -a -o (ȃ) ~ svet
  3. Víšegrad 1 -a m, zem. i. (ı̑) |bosenski kraj|: v ~u víšegrajski -a -o (ı̑) Víšegrajčan -a m, preb. i. (ı̑) Víšegrajčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  4. Víšegrad 2 -a m, zem. i. (ı̑) |del Prage| víšegrajski -a -o (ı̑) Víšegrajčan -a m, preb. i. (ı̑) Víšegrajčanka -e ž, preb. i. (ı̑)
  5. Víšegrajska skupína -e -e ž, stvar. i. (ı̑ í) zgod. |politično združenje|
  6. víšek -ška m (ı̑) doseči ~ kariere; biti na ~u svojih moči; ~ poletja, sezone; ~ delovne sile presežek, ostanek
  7. višína -e ž, pojm. (í) gledati z ~e sto metrov; koča na ~i dva tisoč metrov; posojilo v ~i celoletnega zaslužka; nadmorska ~; ~ gore, stolpnice; ~ tona; števn., neobč. gorske ~e vrhovi, vzpetine; pesn. sinje ~e |nebo|; publ. umetniška ~ drame stopnja, raven
  8. višinomér -a m (ẹ̑) |priprava|
  9. višinomérje -a s, pojm. (ẹ̑) |hipsometrija|
  10. višínski -a -o (ı̑) ~ razpon; neobč. ~ svet gorski, hribovski svet; nestrok. ~o sonce | strok. kremenova svetilka|
  11. višje.. prvi del podr. zlož. višješólec, višjeréden, višješólski
  12. višjeréden -dna -o (ẹ̑) višjerédni -a -o (ẹ̑) neobč. ~ duševni pojav višjega reda, višje stopnje
  13. višješólec -lca m z -em člov. (ọ̑) višješólka -e ž, člov. (ọ̑) višješólčev -a -o (ọ̑)
  14. višješólski -a -o (ọ̑) ~ študij; ~a izobrazba višja izobrazba
  15. víšnja -e ž (í; ı̑) posaditi ~o; mn., snov. kupiti ~e; kompot iz višenj
  16. Víšnja Gôra -e -e ž, zem. i. (í ó) v ~i ~i višnjegórski -a -o in višnjánski -a -o (ọ̑; ȃ) Višnjegórčan -a in Višnjàn -ána in Višnján -a m, preb. i. (ọ̑; ȁ á; ȃ) Višnjegórčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
  17. víšnjev -a -o; bolj ~ (í; ı̑) ~ sok; neobč.: ~o nebo modro; ~e oči vijoličasto modre; višnjev od česa biti ~ ~ mraza moder víšnjevost -i ž, pojm. (í; ı̑)
  18. víšnjevec -vca m z -em snov. (í; ı̑) |žganje; lazurit|
  19. víšnjevkast -a -o in višnjévkast -a -o; bolj ~ (í; ı̑; ẹ̑) neobč. ~ obraz modrikast
  20. víšnjevo primer. prisl. (í/ı̑) ~ obarvati; ~ moder, rdeč
  21. Víšnu -ja m z -em oseb. i. (ı̑) |hinduistični bog| Víšnujev -a -o (ı̑)
  22. víta -e ž (í; ı̑) |vzpenjavka|
  23. vitálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek |poln življenjske moči|; neobč. To je za nas ~o vprašanje ključno, osnovno vitálni -a -o (ȃ) ~i organi človeka |življenjsko pomembni organi|; ~a moč življenjska moč vitálnost -i ž, pojm. (ȃ)
  24. vitalíst -a m, člov. (ı̑) vitalístka -e ž, člov. (ı̑)
  25. vitalístičen -čna -o; bolj ~ (í) Njegov pogled na svet je ~ vitalístični -a -o (í) ~ pesnik
  26. vitalizácija -e ž, pojm. (á) publ. oživitev, obnovitev
  27. vitalízem -zma m, pojm. (í) ~ v biologiji; ustvarjalni ~ |življenjska sila, ustvarjalna moč|
  28. vitálnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |človek, poln življenjske moči| vitálnežev -a -o (ȃ) poud.
  29. vitamín -a m, snov. (ı̑) obogatiti hrano z ~i; ~ C; ~ B 1; ~ B 2-kompleks
  30. vitaminizíran -a -o (ı̑) Mleko je ~o vitaminizírani -a -o (ı̑) ~ sok
  31. vitaminizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; vitaminizíranje (ı̑) kaj ~ mleko
  32. vitamínski -a -o (ı̑) ~a vrednost živil
  33. vitamínsko ozirn. prisl. (ı̑) ~ obogatiti hrano
  34. Vítanje -a s, zem. i. (í) v ~u vítanjski -a -o (í) Vítanjčan -a m, preb. i. (í) Vítanjčanka -e ž, preb. i. (í)
  35. vítek -tka -o; -ejši -a -e (í; ı̑; í; ı̑) ~ plesalec; biti ~ v pasu vítki -a -o (í; ı̑) teh. ~ steber vítkost -i ž, pojm. (í; ı̑)
  36. vítel -tla m (í) ~ za dviganje bremen
  37. víteški -a -o (ı̑) ~ meč; neobč.: ~o ravnanje kavalirsko; viteški do koga biti ~ ~ nasprotnika plemenit, velikodušen víteškost -i ž, pojm. (ı̑)
  38. víteštvo -a s, skup. (ı̑) ~ na konjih; pojm. podeliti ~; neobč. občudovati njegovo ~ plemenitost, velikodušnost
  39. vítez -a m, člov. (ı̑) povzdigniti koga v ~a; malteški ~i; publ. ~i črno-belih polj šahisti
  40. víti 1 víjem nedov. víj -te, -óč; víl -a, vít, vít -a; vítje; (vít/vìt) (í) kaj ~ mokro brisačo; neobč. ~ vence plesti, spletati; viti koga Vili so ga krči; brezos., poud. Po trebuhu ga ~e |črviči|; redk. Burja ~e močno piha víti se víjem se (í) ~ ~ od bolečine; Cesta se ~e navzgor
  41. víti 2 víjem nedov. víj -te, -óč; víl -a, vít; vítje; (vít/vìt) (í; ı̑) poud. |tuliti, zavijati|: Psi ~ejo okoli hiše
  42. vítica -e ž (í; ı̑) ~e vinske trte
  43. vítičast -a -o (í; ı̑) ~ okrasek
  44. vítičevje -a tudi vitičévje -a s, skup. (í; ı̑; ẹ̑) ~ bršljana; um. ~ krilnega oltarja
  45. vítičje -a s, skup. (í; ı̑) ~ graha
  46. vitičnják -a m živ. (á) |morski rak|
  47. vitilígo -a m, pojm. (ı̑) |kožna bolezen|
  48. vitko.. prvi del podr. zlož. vitkonóg, vitkostás
  49. vitkonóg -a -o (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~a gazela
  50. vitkostás -a -o in vitkostàs -ása -o; bolj ~ (ȃ; ȁ á á) neobč. vitek: ~a deklica

   85.416 85.466 85.516 85.566 85.616 85.666 85.716 85.766 85.816 85.866  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA