b (85.116-85.165)

85116. veslár -ja m z -em člov. (á) redk. veslač veslaríca -e ž, člov. (í) redk. veslačica veslárka -e ž, člov. (á) redk. veslačica veslárjev -a -o (á) redk. veslaríčin -a -o (ı̑) redk.
85117. vesláriti -im nedov. veslárjenje (á ȃ) poud. ~ po jezeru |večkrat, pogosto veslati|
85118. veslárski -a -o (á) redk. veslaški: ~o društvo
85119. vêslast -a -o (é) ~e noge morskih želv
85120. vesláški -a -o (á) ~o prvenstvo
85121. vesláti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; veslánje; (-àt) (á ȃ) ~ po jezeru; ~ za klub
85122. veslávec -vca m z -em člov. (ȃ) redk. veslač veslávka -e ž, člov. (ȃ) redk. veslačica veslávčev -a -o (ȃ) redk.
85123. vêslica -e ž (é) pokr. |priprava za pobiranje žerjavice iz peči|
85124. veslína -e ž (í) pomor. vtakniti veslo v ~o
85125. vêslo -a s (é) čoln na štiri ~a
85126. veslonóžec -žca m z -em živ. (ọ̑) |vodni ptič|
85127. vésna -e ž (ẹ̑) pesn. pomlad; nardp. |bajeslovno žensko bitje|
85128. Vésna ¹ -e ž, oseb. i. (ẹ̑)
85129. Vésna ² -e ž, oseb. i. (ẹ̑) |slovanska boginja pomladi|
85130. vesóljarstvo -a s, pojm. (ọ̑) |astronavtika|
85131. vesóljček -čka m, člov. (ọ̑) manjš.; ljubk. |vesoljec|
85132. vesólje -a s (ọ̑) izstreliti satelit v ~
85133. vesóljec -jca m z -em člov. (ọ̑) vesóljka -e ž, člov. (ọ̑) vesóljčev -a -o (ọ̑)
85134. vesóljen -jna -o (ọ́; ọ̑) poud. ~a zmeda |splošna, vsesplošna| vesóljni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ prostor; ver. ~ potop; poud.: ~ svet hodi tja |veliko ljudi|; katastrofa za ~o človeštvo |vse, celotno| vesóljnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
85135. vesóljski -a -o (ọ̑) ~ prostor
85136. vesóljstvo -a s, pojm. (ọ̑) mesto človeka v ~u
85137. véspa -e ž (ẹ̑) voziti se z ~o
85138. Vespazijàn -ána in Vespaziján -a m, oseb. i. (ȁ á; ȃ) |rimski cesar|
85139. Vespúcci -ja [či] m z -em oseb. i. (ȗ) |italijanski pomorščak| Vespúccijev -a -o (ȗ)
85140. vést ¹ -í ž -i -- -i -jó pojm. (ẹ̑ ı̑) 1. ~ ga peče; imeti mirno ~; vzbuditi komu ~; delati po ~i; poud. ~ mi govori, narekuje |nravno načelo| 2. poud.: imeti na ~i veliko krivico |biti kriv za|; To mu leži na ~i |ga muči|; biti komu ~ |nravno vodilo|; mirne ~i delati |neprizadeto|
85141. vést ² -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ı̑) ~ o nesreči; časopisne ~i
85142. Vésta -e ž, oseb. i. (ẹ̑) |italska boginja ognjišča|
85143. vestálka -e ž, člov. (ȃ) |rimska deviška svečenica|
85144. vestálski -a -o (ȃ) ~o svetišče
85145. vésten ¹ -tna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ delavec; biti ~ véstnost -i ž, pojm. (ẹ́)
85146. vésten ² -tna -o (ẹ̑) véstni -a -o (ẹ̑) ~a merila
85147. véstern -a m (ẹ́; ẹ̑) |film o Divjem zahodu|
85148. Vestfálija -e ž, zem. i. (ȃ) |nemška pokrajina|: v ~i vestfálski -a -o in vestfálijski -a -o (á; á) Vestfálec -lca m z -em preb. i. (ȃ) Vestfálka -e ž, preb. i. (ȃ) Vestfálčev -a -o (ȃ)
85149. vésti vézem in vêsti vêzem nedov. vézi -te in vêzi -íte, -óč; vézel -zla in vézel vêzla, vést in vèst/vêst, vézen -a in vezèn -êna; vézenje in vezênje; (vést/vèst in vèst/vêst) (ẹ́; é) kaj ~ prt; ~ s svilo
85150. vêsti vêdem nedov. -i -íte, -óč; vêdel -dla in védel vêdla, star. vèl vêla, vèst/vêst, vedèn -êna; vedênje; (vèst/vêst) (é) neobč. koga/kaj ~ goste v sobo peljati; neobč. To ~e v zmedo vodi vêsti se vêdem se (é) spodobno se vesti; vesti se do koga Tako se ne smeš vesti do nikogar; vesti se z/s kom grdo se vesti z učiteljem
85151. vestíčar -ja m z -em člov. (ı̑) publ. |poročevalec o dnevnih novicah| vestíčarka -e ž, člov. (ı̑) publ. vestíčarjev -a -o (ı̑) publ.
85152. véstnik -a m (ẹ̑) |glasilo organizacije, ustanove|
85153. véstno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́/ẹ̑; ẹ́/ẹ̑) ~ izpolnjevati obveznosti
85154. vestón -a m (ọ̑) |puhasti jopič|
85155. vešála -ál s mn. (ȃ) vislice
85156. vešálo -a s (á) redk. sneti zajemalko z ~a z obešala
85157. véšč -a -e; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) ~ lovec; vešč česa biti ~ računanja; star. vešč čemu biti ~ branju branja véšči -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) število ~ih branja raste véščost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ v igranju
85158. véšča -e ž (ẹ́) |nočni metulj|; člov., slabš. |hudobna ženska|; star. čarovnica
85159. veščák -a m, člov. (á) neobč. strokovnjak, poznavalec veščákinja -e ž, člov. (á) neobč. strokovnjakinja, poznavalka
85160. véšče nač. prisl. (ẹ́/ẹ̑) ~ kaj uporabljati
85161. véščec -a [čə] m z -em živ. (ẹ́; ȇ) |riba|; žival. ~i v naravnem sistemu somračniki
85162. véščica -e ž (ẹ́) manjš. ~e okoli luči
85163. veščína -e ž, pojm. (í) ~ v ravnanju z orodjem |spretnost, ročnost|; delati z veliko ~o; števn. akrobatske ~e |spretnosti|
85164. véšda soglaš. člen. (ẹ́/ẹ̑) knj. pog. seveda: To ~ ni res; Ali boš na to odgovoril? -Vešda
85165. vet. okrajš. veterina, veterinarski

   84.866 84.916 84.966 85.016 85.066 85.116 85.166 85.216 85.266 85.316  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani