b (84.516-84.565)

84516. vdíhniti -em dov. vdíhnjen -a; vdíhnjenje (í ı̑) kaj ~ zrak; poud. vdihniti komu/čemu kaj ~ sliki življenje |dati|
84517. vdihoválen -lna -o (ȃ) |inhalacijski| vdihoválni -a -o (ȃ) ~ naprava
84518. vdihoválnik -a m (ȃ) |inhalator|
84519. vdihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vdihovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ strupene pline
84520. vdirálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ v avtomobile vdirálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) vdirálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
84521. vdírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vdíranje (í ı̑; ı̑) Tatovi ~ajo v avtomobile; poud. Skozi okno ~a smrad |prihaja|; vdirati kaj ~ vrata
84522. vdòr vdôra m, pojm. (ȍ ó) ~ vode v jamske prostore
84523. vdóren -rna -o in vdôren -rna -o (ọ̑; ȏ) vdórni -a -o in vdôrni -a -o (ọ̑; ȏ) ~o mesto vode
84524. vdôvec -vca m z -em člov. (ó) ~ z dvema otrokoma vdôva -e ž, člov. (ȏ) vdôvčev -a -o (ó)
84525. vdôvji -a -e (ȏ) ~ pajčolan; ~a žalost
84526. vdôvski -a -o (ó; ȏ) ~ stan
84527. vdôvstvo -a s, pojm. (ó; ȏ) težave ~a
84528. vdréti vdrèm tudi vdréti vdêrem dov., 3. os. mn., neobč. vderó, vdrì -íte tudi -i -íte; vdŕl -a, vdrèt/vdrét, vdŕt -a; vdŕtje; (vdrèt/vdrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) ~ v avtomobil; poud. ~ h komu na obisk |nasilno, nepovabljeno priti|; Voda je vdrla v klet; vdreti kaj ~ vrata
84529. vdŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, vdŕgnjen -a; vdŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj v kaj ~ mazilo v kožo vdŕgniti se -em se (ŕ ȓ) redk. v kaj Umazanija se ~e v tkanino se zaje
84530. vé velel. medm. (ẹ̑) Potegnil je vajeti in zavpil: ~ |stoj|
84531. ..vec -vca m. prip. obr. 1. člov. 'vršilec' pri korenih na samoglasnik pívec, mlévec, klávec, krôvec; pri korenih na izglasna l, lj delívec, délavec, skakljávec 2. 'nosilnik lastnosti' žívec
84532. vecé -êja m z -em (ẹ̑ ȇ) knj. pog. stranišče
84533. vèč ¹ -- s, pojm. (ȅ) dijaki z ~ znanja; Ob ~ sreče bi bil izid tekme boljši; V teh besedah je ~ resnice; To je komaj ~ kot nič; Z ~ denarja bi šlo lažje
84534. vèč ² -- nedol. količ. štev. (ȅ) V nalogi je ~ napak, ne samo štiri; imeti ~ otrok; Z ~, ^●~imi delavci bi bilo lažje
84535. vèč ³ mer. prisl. (ȅ) ~ pove, če ne siliš vanj; Vzemite ~, saj imamo dovolj; ~ delati; ~ vreden; Izostal je ~ kot pet dni; biti ^●~ ali manj odsoten bolj ali manj
84536. vèč ⁴ sorazmer. prisl. (ȅ) Čim ~ jim poveš, tem slabše bo zate; Čim ~, tem bolje
84537. vèč ⁵ poudar. člen. (ȅ) Tiste hiše ni ~, so jo podrli; Mene torej ne potrebujete ~; nikoli ~
84538. vèč.. prvi del podr. zlož. (ȅ) vèčléten, vèčpotézen, vèčbárven, vèčbeséden, vèčstôpenjski
84539. več.. prvi del podr. zlož. večvŕsten
84540. véča -e ž (ẹ́; ẹ̑) zgod. plačevati ~o |dajatev|; starešinska ~ |starešinski zbor|
84541. večálen -lna -o (ȃ) večálni -a -o (ȃ) jezikosl. ~o obrazilo večálnost -i ž, pojm. (ȃ) jezikosl.
84542. večálnica -e ž (ȃ) jezikosl. |avgmentativ|
84543. večálo -a s (á) lov. zajčje ~ |vabilna piščalka|
84544. véčati ¹ -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; véčanje (ẹ̑) kaj ~ igrišče véčati se -am se (ẹ̑) Obseg se ~a
84545. véčati ² -am nedov. -ajóč, -áje; véčanje (ẹ́; ẹ̑) zgod. |zborovati kot član veče|
84546. večáti -ím dov. véči -íte; véčal -ála, véčat, večánje; (véčat) (á í) pokr. Otrok ~i (glasno) joka; lov. Zajec ~i
84547. vèčcéličen -čna -o (ȅẹ̑) biol. mnogoceličen vèčcélični -a -o (ȅẹ̑) ~e rastline
84548. vèčcéven -vna -o (ȅẹ̑) vèčcévni -a -o (ȅẹ̑) ~ top
84549. vèčcilíndrski -a -o (ȅí) ~ motor
84550. vèčcvéten -tna -o (ȅẹ̑) Ta rastlina je ~a vèčcvétni -a -o (ȅẹ̑) rastl. ~ klasek vèčcvétnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
84551. vèččlánski -a -o (ȅȃ) ~a družina
84552. vèččlénik -a m (ȅẹ̑) mat.
84553. vèččlénski -a -o (ȅẹ̑) mat. ~ izraz; ~ kovinski pas; jezikosl.: ~ stavek; ~o priredje
84554. vèčdélen -lna -o (ȅẹ̑) Ta skladba je ~a vèčdélni -a -o (ȅẹ̑) ~a omara
84555. vèčdimenzionálen -lna -o [ijo] (ȅȃ) Prostor je ~ vèčdimenzionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȅȃ)
84556. vèčdnéven -vna -o (ȅẹ̑) Izlet bo ~ vèčdnévni -a -o (ȅẹ̑) ~ izlet
84557. véčen -čna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ obstoj; poud.: ~i prepiri |pogostni, neprijetni|; ~a zvestoba |trajajoča do konca življenja|; nevtr.: ~o vesolje; Snov je ~a; publ. ~o mesto |Rim|; poud. To oblačilo je ~o |zelo dolgo uporabno| véčni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ led; poud. ~ mladenič |moški mladostnega videza|; ver.: ~ ogenj pekel; ~o življenje véčno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) iskanje ~ega v življenju na véčno čas. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) poud. ~ ~ se skrivati |večno| za véčno čas. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) poud. ~ ~ oditi v tujino |za zmeraj| véčnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ vesolja; omilj. oditi v ~ |umreti|; poud. čakati celo ~ |zelo dolgo|
84558. večér -a m (ẹ̑) do ~a se vrniti; priti proti ~u, na ~, redk. na véčer; biti ob ~ih doma; poud. delati od (ranega) jutra do (poznega) ~a |ves dan|; literarni ~; ver. sveti ~; žarg. ~i v operi |večerne predstave|; poud. ~ življenja |starost|
84559. Večér -a m, stvar. i. (ẹ̑) |slovenski časopis| Večérov -a -o (ẹ̑) ~e izdaje
84560. večéren -rna -o (ẹ́) večérni -a -o (ẹ́) ~ sprehod
84561. večeríti se -í se nedov. večêri se -íte se, -èč se -éča se; večéril se -íla se; (-ít se/-ìt se) (í/ı̑ í) ~i ~, kmalu bo noč
84562. večérja -e ž (ẹ̑) kuhati ~o; povabiti na ~o; knj. pog. jesti ~o večerjati; pojm. iti spat brez ~e
84563. večérjati -am nedov. -ajóč; večérjanje (ẹ̑) kaj ~ ribe; ~ doma
84564. večérjica -e ž (ẹ̑) manjš.; poud. |večerja|
84565. večérnica -e ž (ẹ́) |zvezda; rastlina|

   84.266 84.316 84.366 84.416 84.466 84.516 84.566 84.616 84.666 84.716  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani