Slovenski pravopis 2001

b (84.066-84.115)

  1. úzdati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; úzdanje (ȗ) koga/kaj ~ konja; poud. ~ samega sebe |obvladovati|
  2. uzímiti -im dov. uzímljen -a; uzímljenje (í ı̑) kaj ~ zelenjavo
  3. uzimováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uzimovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ zelenjavo; čeb. ~ čebele
  4. uznojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~o čelo; priti ves ~ uznojênost -i ž, pojm. (é)
  5. uznojíti -ím dov. uznójil -íla, nam. uznojít/uznojìt; uznojênje; drugo gl. znojiti (í/ı̑ í) koga/kaj Hoja ga je uznojila uznojíti se -ím se (í/ı̑ í) ~ ~ pri delu
  6. uzréti -èm dov., nam. uzrèt/uzrét; uzŕtje; drugo gl. zreti (ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ luč; ~ rešitev
  7. uzuálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) neobč. navaden, običajen: ~a razlaga; biti ~
  8. uzurpácija -e ž, pojm. (á) ~ oblasti |nasilna prilastitev|
  9. uzurpátor -ja m z -em člov. (ȃ) samozvanec uzurpátorka -e ž, člov. (ȃ) samozvanka uzurpátorjev -a -o (ȃ)
  10. uzurpátorski -a -o (ȃ) ~a oblast |nezakonita, nasilna|
  11. uzurpírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; uzurpíranje (ı̑) |nezakonito, nasilno si prilastiti|: kaj ~ oblast
  12. úzus -a m (ȗ) navada, običaj; jezikosl. (splošna) raba
  13. užágati -am dov. -an -ana; užáganje (ȃ) koga/kaj ~ vajenca užágati se -am se (ȃ) ~ ~ za nekaj centimetrov
  14. užalítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ sorodnika
  15. užalíti in užáliti -im dov. užáljenje; drugo gl. žaliti (í/ı̑/á á; í/ı̑/á ȃ) koga/kaj ~ prijatelja užalíti se in užáliti se -im se (í/ı̑/á á; í/ı̑/á ȃ) pokr. primor. postati užaljen
  16. užáljen -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ človek; biti, postati ~ užáljenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
  17. užáljenec -nca m z -em člov. (ȃ) poud. |užaljen človek| užáljenka -e ž, člov. (ȃ) poud. užáljenčev -a -o (ȃ) poud.
  18. užáljeno nač. prisl. (ȃ) ~ gledati
  19. užalostíti -ím dov. užalóstil -íla in užalostíl -a, nam. užalostít/užalostìt; užaloščênje; drugo gl. žalostiti (í/ı̑ í) koga Nezgoda ga je užalostila užalostíti se -ím se (í/ı̑ í) Hitro se ~i
  20. užalóščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; užalóščanje (ọ́) redk. žalostiti: koga ~ starše
  21. užaloščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ sorodnik; oditi ~ užaloščênost -i ž, pojm. (é)
  22. užaloščêno nač. prisl. (é) ~ kaj povedati
  23. užaríti -ím tudi užáriti -im dov. užáril -íla tudi užáril -a, nam. užarít/užarìt tudi užárit; užarjênje tudi užárjenje; drugo gl. žariti (í/ı̑ í; á ȃ; ȃ) kaj Elektrika je užarila žico užaríti se -ím se tudi užáriti se -im se (í/ı̑ í; á ȃ; ȃ) Kovina se je užarila
  24. užárjen -a -o tudi užarjèn -êna -o; bolj ~ (ȃ; ȅ é é) ~o jeklo užárjenost -i tudi užarjênost -i ž, pojm. (ȃ; é)
  25. užêjan -a -o; bolj ~ (ȇ) ~ človek užêjanost -i ž, pojm. (ȇ)
  26. užêjati -am dov. -an -ana; užêjanje (ȇ) koga/kaj Pot jih je užejala užêjati se -am se (ȇ) ~ ~ pri delu
  27. užéti užánjem dov. užétje; drugo gl. žeti 1 (ẹ́ á) koga/kaj ~ zajca užéti se užánjem se (ẹ́ á) ~ ~ med žetvijo
  28. užgáti užgèm dov., nam. užgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) poud. koga/kaj ~ fanta |močno udariti|; poud. užgati po kom/čem ~ ~ konjih |močno udariti|; ~ ~ sovražniku |začeti močno streljati| užgáti jo užgèm jo (á ȅ) knj. pog., poud. |hitro oditi, zbežati|
  29. Úžice -a s, zem. i. (ȗ) |srbsko mesto|: v ~u úžiški -a -o (ȗ) Úžičan -a m, preb. i. (ȗ) Úžičanka -e ž, preb. i. (ȗ)
  30. užígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; užíganje (í ı̑; ı̑) poud. koga/kaj ~ ujetnika |tepsti|; poud. užigati po kom/čem ~ ~ hrbtu |močno udarjati|; ~ ~ sovražniku |močno streljati|
  31. užítek 1 -tka m (ı̑) imeti ~ ob glasbi; estetski ~; pravn. dosmrtni ~
  32. užítek 2 povdk. (ı̑) ~ je bilo hoditi skozi gozd
  33. užíten -tna -o; -ejši -a -e (í; í ı̑ í; í) ~ sadež; poud. še kar ~o kosilo |dobro, okusno|; Ta hrana ni več ~a užítni -a -o (í) rastl. ~ smrček; pravn. ~a pravica uživalna pravica užítnost -i ž, pojm. (í)
  34. užíti užíjem dov., nam. užít/užìt; užítje; drugo gl. žiti (í ı̑) kaj Danes nisem še ničesar užil pojedel; ~ veliko hudega doživeti, pretrpeti; ~ preveč piva spiti
  35. užítkar -ja m z -em člov. (ı̑) pravn. ~ gozda; pokr. preužitkar užítkarica -e ž, člov. (ı̑) užítkarjev -a -o (ı̑) užítkaričin -a -o (ı̑)
  36. užítkarski -a -o (ı̑) ~a pravda
  37. užítkarstvo -a s, pojm. (ı̑) pravn. pravde v zvezi z ~om; pokr. preužitkarstvo
  38. užitkažêljen -jna -o; bolj ~ (é; é ȇ é) ~ človek užitkažêljnost -i ž, pojm. (é)
  39. uživáč -a m z -em člov. (á) poud. |kdor teži za uživanjem, užitki| uživáčka -e ž, člov. (ȃ) poud. uživáčev -a -o (á) poud.
  40. uživálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ surove hrane uživálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) uživálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  41. uživálen -lna -o (ȃ) uživálni -a -o (ȃ) pravn. ~a pravica
  42. uživálski -a -o [u̯s] (ȃ) ~a narava
  43. uživáški -a -o; bolj ~ (á) poud. ~ način življenja |težeč za uživanjem, užitki|
  44. uživáško primer. prisl. (á) poud. ~ kaditi cigaro |z užitkom|
  45. uživáštvo -a s, pojm. (ȃ) poud. |težnja za uživanjem, užitki|
  46. užívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; užívanje (í) kaj ~ lahko hrano; ~ prednosti |jih biti deležen|; pravn. ~ zemljišče; znati ~
  47. užúgati -am dov. -an -ana; užúganje (ú; ȗ) poud. |ugnati, premagati|: koga/kaj ~ nasprotnika; ~ skušnjavo
  48. v 1 v-ja tudi v -- [və̀ və̀ja in vé vêja tudi və̀ in vé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: napisati ~; mali ~; dva v-ja
  49. v 2 -- [və̀] m, simb. (ə̏) fiz. hitrost; mat. višina
  50. v 3 [ poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz I. z mest. 1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja| 2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah 3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja 4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi 5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá.. 1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem 2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo 3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj 4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga 5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela 6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso 7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo

   83.816 83.866 83.916 83.966 84.016 84.066 84.116 84.166 84.216 84.266  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA