Slovenski pravopis 2001

b (83.816-83.865)

  1. uščíp -a m (ı̑) ~i v roke
  2. uščípniti -em dov. uščípnjen -a; uščípnjenje (í ı̑) koga/kaj ~ otroka v lice; poud. Njegove besede so jo uščipnile |prizadele|; brezos., poud. Ravnajo, kakor jih ~e |muhasto, samovoljno| uščípniti se -em se (í ı̑) ~ ~ z vrati
  3. Ušeníčnik -a m, oseb. i. (ı̑) |slovenski teolog in filozof|
  4. ušésast -a -o (ẹ́) ~ zavih plašča
  5. ušésce -a s (ẹ́; ẹ̑) manjš. vleči otroka za ~; star. narekovaj
  6. ušések -ska m (ẹ́; ẹ̑) manjš.
  7. ušésen -sna -o (ẹ̑) ušésni -a -o (ẹ̑) ~ mešiček
  8. ušésnik -a m (ẹ̑) neobč. naušnik
  9. ušíca -e ž (í) zatirati ~e
  10. ušíti ušíjem dov., nam. ušít/ušìt; ušítje; drugo gl. šiti (í ı̑) star. sešiti: komu kaj ~ dekletu novo obleko
  11. ušív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) ~ otrok; slabš. prebrati kak ~ roman |nepomemben, malovreden|; biti ~ ušívost -i ž, pojm. (í)
  12. ušívec -vca m z -em člov. (ı̑) poud. |ušiv človek; nepomemben, malovreden človek| ušívka -e ž, člov. (ı̑) poud. ušívčev -a -o (ı̑) poud.
  13. úška -e ž (ȗ) manjš.; šalj. |uš|
  14. uškŕniti -em dov. -il -ila tudi -íla, uškŕnjen -a; uškŕnjenje (ŕ) poud. komu kaj ~ otroku prst |pripreti|
  15. ušotoríti se -ím se tudi ušotóriti se -im se dov. ušotóril se -íla se tudi ušotóril se -a se, nam. ušotorít se/ušotorìt se tudi ušotórit se; ušotorjênje tudi ušotórjenje; drugo gl. šotoriti (í/ı̑ í; ọ́ ọ̑; ọ̑) ~ ~ ob potoku
  16. ušpíčiti -im dov. -en -ena; ušpíčenje (í ı̑) neknj. pog., poud. |narediti kaj neprimernega, nedovoljenega|: kaj Marsikaj je že ušpičil
  17. uštéti se uštêjem se dov., nam. uštèt se/uštét se; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) ~ ~ pri izplačilu; ~ ~ v načrtih |ne doseči načrtovanega|
  18. ..út 1 m. prip. obr. (ȗ) dejanje cvrkút, prhút
  19. ..út 2 ž. prip. obr. (ȗ) vršilnica perút, plavút
  20. úta -e ž (ú) sedeti v ~i; pokr. lopa, kolnica
  21. ..úta ž. prip. obr. (ȗ; ú) člov. 'članica, pripadnica' nemškúta
  22. Útah -a m, zem. i. (ȗ) |ameriška zvezna država|: v ~u útaški -a -o (ȗ) Utašàn -ána in Utašán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ) Utašánka -e ž, preb. i. (ȃ)
  23. utája -e ž, pojm. (ȃ) ~ davka
  24. utajèn -êna -o (ȅ é é) ~a resnica utajêni -a -o (é) fiz. ~a toplota latentna toplota utajênost -i ž, pojm. (é)
  25. utajeválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ davkov utajeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) utajeválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  26. utajeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; utajevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ davke; ~ napake pri delu prikrivati
  27. utajítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ tatvine
  28. utajíti -ím dov. utájil -íla, nam. utajít/utajìt; drugo gl. tajiti (í/ı̑ í) kaj ~ denar; ~ krajo; utajiti komu kaj ~ ženi resnico prikriti
  29. U Tánt ~ -a m, oseb. i. (á) |generalni sekretar OZN| U Tántov ~ -a ~ -o (á)
  30. utápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utápljanje (á; ȃ) koga/kaj ~ mladiče; poud. ~ žalost v pijači |s pitjem delati, da preneha obstajati| utápljati se -am se (á; ȃ) Kopalec se je utapljal; poud. utapljati se v čem Mesto se ~a v smeteh |je zelo nasmeteno|; ~ ~ ~ skrbeh |imeti veliko skrbi|
  31. Útar Pradéš ~ -a m, druga enota z -em zem. i. (ȗ ẹ̑) |indijska zvezna država|: v ~ ~u utarpradéški -a -o (ẹ̑) Utarpradéšan -a m, preb. i. (ẹ̑) Utarpradéšanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
  32. utečèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) Podjetje z ~o proizvodnjo utečênost -i ž, pojm. (é)
  33. utêči utêčem dov. utečèn -êna; utečênje; drugo gl. teči (é) kaj ~ motor avtomobila; neobč. uteči komu/čemu ~ padajočemu kamenju izmakniti se; ~ zasledovalcem uiti; neobč. uteči pred kom/čim ~ ~ nevihto umakniti se; neobč. Voda je utekla s poplavljenih območij odtekla utêči se utêčem se (é) neobč. Voda se je utekla; Proizvodnja se je utekla |poteka brez zastojev|
  34. utegnítev -tve ž, pojm. (ı̑)
  35. utegníti in utégniti -em dvovid. utégni -te in -íte; utégnil -íla; (utégnit) (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) z nedoločnikom Samo zvečer ~e brati; Popoldne ~e deževati |bo mogoče deževalo|; izpust. Danes ne ~em |nimam časa|
  36. utéha -e ž, pojm. (ẹ̑) reči nekaj v ~o
  37. utéhtati se -am se dov. utéhtanje (ẹ̑) Moka se pri ročnem pakiranju ~a
  38. utèk -éka m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ vagona
  39. utékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ motorje; Voda ~a iz zajetja odteka; neobč. Zaporniki ~ajo uhajajo
  40. utekočíniti -im dov. utekočínjen -a; utekočínjenje (í ı̑) kaj ~ plin utekočíniti se -im se (í ı̑) Para se ~i
  41. utekočínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utekočínjanje (í) kaj ~ kisik; ~ mleko v prahu utekočínjati se -am se (í) Hlapi so se začeli utekočinjati
  42. utekočínjen -a -o (ı̑) Plin je ~ utekočínjeni -a -o (ı̑) ~ kisik utekočínjenost -i ž, pojm. (ı̑)
  43. utekočinljív -a -o (í; ı̑ í í) ~a snov
  44. utelesítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ ideje
  45. utelésiti -im dov. uteléšen -a; uteléšenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ idejo; neobč. igralsko ~ dramski lik upodobiti, predstaviti; poud. ~ svoje občutke z barvami |izraziti| utelésiti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ́) Duh se je utelesil
  46. uteléšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uteléšanje (ẹ́) koga/kaj ~ svoje estetske nazore v romanu; neobč. ~ dramske osebe upodabljati, predstavljati; neobč. utelešati kaj za koga/kaj Za otroke je oče utelešal modrost predstavljal uteléšati se -am se (ẹ́) v koga/kaj Ponoči so se njene želje utelešale v privide
  47. uteléšen -a -o (ẹ̑) ~a zamisel uteléšeni -a -o (ẹ̑) poud. Stric je ~a previdnost |je zelo previden| uteléšenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  48. uteleševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uteleševánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ ideje uteleševáti se -újem se (á ȗ) poud. Njegovo hrepenenje se ~uje v poeziji |se izraža|
  49. utemeljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ dvom; Pritožba ni ~a utemeljênost -i ž, pojm. (é)
  50. utemeljêno nač. prisl. (é) ~ dvomiti

   83.566 83.616 83.666 83.716 83.766 83.816 83.866 83.916 83.966 84.016  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA