Slovenski pravopis 2001

b (83.766-83.815)

  1. ustréči ustréžem dov., nam. ustréč/ustrèč; drugo gl. streči (ẹ́) komu/čemu Vsakomur rad ~e; ~ njihovi radovednosti; ustreči komu/čemu v čem Bolniku naj v vsem ~ejo; ustreči komu/čemu z/s čim Z nobeno stvarjo jim ne ~e
  2. ustrelína -e ž (í) |rana|
  3. ustrelítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ divjadi
  4. ustrelíti -ím dov. ustrêli -íte; ustrélil -íla, -ít/-ìt, ustreljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj ~ jetnika kot talca; ~ medveda; ustreliti koga/kaj v kaj ~ begunca v nogo ustrelíti se -ím se (í/ı̑ í) ~ ~ iz obupa; ustreliti se v kaj po nesreči se ustreliti v roko
  5. ustreljèn -êna -o (ȅ é é) ~a žival; biti ~ v prsi ustreljênost -i ž, pojm. (é)
  6. ustreljênec -nca m z -em člov. (é) pokopati ~e ustreljênka -e ž, člov. (é) ustreljênčev -a -o (é)
  7. ustrézati -am nedov. -ajóč, -áje; ustrézanje (ẹ́; ẹ̑) komu/čemu Stanovanje staršem ~a; ~ svojemu namenu
  8. ustrézen -zna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ prostor; Ta mera ni ~a; ustrezen komu/čemu krivdi ~a kazen; ustrezen za koga/kaj za hrbtenico ~e vaje ustréznost -i ž, pojm. (ẹ́)
  9. ustréznica -e ž (ẹ́) jezikosl.
  10. ustréznik -a m (ẹ́) jezikosl.
  11. ustrézno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ukrepati ~ razmeram; ~ opremljen
  12. ustrežljív -a -o; -ejši -a -e (í; ı̑ í í; í) ~ natakar; biti zelo ~ ustrežljívost -i ž, pojm. (í)
  13. ustrežljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ pomagati bolnemu
  14. ustríči ustrížem dov., nam. ustrìč/ustríč; ustríženje; drugo gl. striči 2 (í) koga/kaj ~ otroka |pri striženju raniti| ustríči jo ustrížem jo (í) knj. pog., poud. |iti, oditi|: ~ ~ domov
  15. ustròj -ôja m z -em (ȍ ó) neobč.: spremeniti ~ družbe ureditev; geološki ~ zemlje sestava
  16. ustrôjen -jna -o (ó) ustrôjni -a -o (ó) ~ sestav kamnine
  17. ustrojèn -êna -o tudi ustrójen -a -o (ȅ é é; ọ́) ~a koža; poud. imeti ~ obraz |s trdimi potezami| ustrojênost -i tudi ustrójenost -i ž, pojm. (é; ọ́)
  18. ustrojíti -ím tudi ustrojíti ustrójim dov. ustrójil -íla tudi ustrôjil -íla, nam. ustrojít/ustrojìt tudi ustrôjit; ustrojênje tudi ustrójenje; drugo gl. strojiti (í/ı̑ í; í/ı̑ ọ́) kaj ~ kožo; poud. ustrojiti koga Trpljenje človeka ~i |ga utrdi, naredi neobčutljivega|
  19. ustvarítelj -a m z -em člov. (ı̑) neobč. stvarnik, ustvarjalec ustvaríteljica -e ž, člov. (ı̑) neobč. stvarnica, ustvarjalka ustvaríteljev -a -o (ı̑) neobč. ustvaríteljičin -a -o (ı̑) neobč.
  20. ustvarítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ dobrih stikov; števn. literarne ~e stvaritve
  21. ustváriti -im dov. ustvárjen -a; ustvárjenje (á; á ȃ) koga/kaj ~ človeka; ~ dohodek; ~ opero; ustvariti komu kaj ~ družini topel dom ustváriti si -im si (á; á ȃ) kaj ~ ~ svoje mnenje
  22. ustvarjajóče nač. prisl. (ọ́) ~ posegati v delo odbora ustvarjalno
  23. ustvarjálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~i nove mode ustvarjálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) ustvarjálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  24. ustvarjálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a osebnost; biti zelo ~ ustvarjálni -a -o (ȃ) ~ proces, ~o dejanje, dogajanje ustvárjalnost -i ž, pojm. (ȃ)
  25. ustvarjálno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ sodelovati
  26. ustvarjálski -a -o [u̯s] (ȃ) ~e pravice; neobč. umetnikova ~a moč ustvarjalna
  27. ustvarjálstvo -a [u̯s] s, pojm. (ȃ) neobč. ustvarjalnost
  28. ustvárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ustvárjanje (á) koga/kaj ~ glasbo; publ. Podjetje ~a izgubo dela z izgubo ustvárjati si -am si (á) kaj ~ ~ svojo predstavo o dogodkih
  29. ustvárjen -a -o (á; ȃ) ~o bitje; poud. ustvarjen za koga/kaj Ni ~ ~ težko delo |nima potrebnih lastnosti|; Fant je kot ~ zanjo |zelo primeren| ustvárjeno -ega s, pojm. (á; ȃ) zanikati ~ ustvárjenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
  30. ustvarljív -a -o (í; ı̑ í í) težko ~ red ustvarljívost -i ž, pojm. (í)
  31. usúkan -a -o; bolj ~ (ú) oven z ~imi rogovi usúkani -a -o (ú) kuhar. ~ močnik usúkanost -i ž, pojm. (ú)
  32. usúkanec -nca m z -em (ú) oblikovati ~; mn., snov. juha z ~i; pokr. močnik
  33. usúkati -am in usúkati usúčem dov. -aj -ajte tudi -ájte in -i -ite; -al -ala tudi -ála, -an -ana; usúkanje tudi usukánje (ú; ú) kaj ~ nit usúkati se -am se in usúkati se usúčem se (ú; ú) Vrvica se je usukala
  34. Usúri -ja m z -em zem. i. (ȗ) |azijska reka| usúrijski -a -o (ȗ)
  35. Usúrijsk -a m, zem. i. (ȗ) |rusko mesto|: v ~u usúrijski -a -o (ȗ) Usúrijščan -a m, preb. i. (ȗ) Usúrijščanka -e ž, preb. i. (ȗ)
  36. usúšek -ška m, pojm. (ȗ) ~ pri senu; ~ od tri do pet odstotkov
  37. usušèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ les; poud. ~ obraz |upadel| usušênost -i ž, pojm. (é)
  38. usušíti -ím dov. usúšil -íla, nam. usušít/usušìt; drugo gl. sušiti (í/ı̑ í) kaj ~ kruh; poud. usušiti koga ~ prijatelja pri kartah |mu pobrati denar|; Bolezen jo je usušila |izčrpala| usušíti ga -ím ga (í/ı̑ í) knj. pog., poud. Koliko ste ga usušili |ste popili| usušíti se -ím se (í/ı̑ í) Les se je precej usušil
  39. usúti usújem dov., nam. usùt/usút; usútje; drugo gl. suti (ú ȗ) kaj ~ zrnje iz vreče; poud. Oblaki so usuli točo |Močno je začela padati toča| usúti se usújem se (ú ȗ) Na cesto se je usulo kamenje; poud. Dež se je usul |začel močno padati|
  40. usúžnjen -a -o (ȗ) poud. ~o ljudstvo |podrejeno, odvisno| usúžnjenost -i ž, pojm. (ȗ) poud. rešiti se iz ~i |iz podrejenosti, odvisnosti|
  41. usužnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; usužnjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ ljudi usužnjeváti se -újem se (á ȗ) poud. komu/čemu ~ ~ denarju |biti popolnoma odvisen od denarja|
  42. usúžnjiti -im dov. usúžnjen -a; usúžnjenje (ú ȗ) koga/kaj ~ zajete vojake; poud. usužnjiti koga komu/čemu ~ kmete gospodi |jih delati podrejene, odvisne| usúžnjiti se -im se (ú ȗ) poud. komu/čemu ~ ~ strogemu redu |postati podrejen|
  43. usvájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; usvájanje (á) kaj postopno ~ znanje; biol. |asimilirati|
  44. usvaljkáti -ám in usváljkati -am dov. -àj -ájte in -aj -ajte; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; usvaljkánje in usváljkanje; (-àt in -at) (á ȃ; ȃ) kaj ~ klobaso iz ugnetenega testa
  45. usvojítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ stare kulture
  46. usvojíti -ím dov. usvôji -íte; usvójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj ~ osnovne pojme matematike; publ. ~ tuje mnenje sprejeti
  47. úš -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȗ ı̑) obirati ~i; naglavna ~; člov., nizk. |malovreden človek|
  48. ..úš m. prip. obr. (ú) nosilnik lastnosti belúš, repúš
  49. ..úša ž. prip. obr. (ú) 1. člov. 'vršilka' namigúša, splavúša; nečlov. poletúša 2. člov. 'nosilka lastnosti' debelúša; nečlov. dragúša, grebenúša
  50. uščeníti uščénem dov. uščêni -íte; uščênil -íla, uščênit, uščénjen -a; uščénjenje; (uščênit) (í/ı̑ ẹ́) star. uščipniti: koga/kaj ~ otroka v lice

   83.516 83.566 83.616 83.666 83.716 83.766 83.816 83.866 83.916 83.966  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA