Slovenski pravopis 2001

b (17.551-17.600)

  1. déden -dna -o (ẹ́; ẹ̑) Ta lastnost je ~a dédni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ zakup; ~o pravo dédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
  2. dedevé -êja m z -em (ẹ̑ ȇ) davek na dodano vrednost
  3. dedevêjevski -a -o (ȇ) ~a podražitev
  4. dédi -ja m z -em člov. (ẹ̑) ljubk. |stari oče, ded| dédijev -a -o (ẹ̑) ljubk.
  5. dedicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dedicíranje (ı̑) izobr. komu kaj ~ prijatelju knjigo posvetiti
  6. dédič -a m z -em člov. (ẹ̑) dédinja -e ž, člov. (ẹ̑) dédičev -a -o (ẹ̑)
  7. Dédijer -ja m z -em oseb. i. (ẹ́) |srbski zgodovinar| Dédijerjev -a -o (ẹ́)
  8. dedikácija -e ž, pojm. (á) izobr. posvetitev; števn., izobr. posvetilo
  9. dedikacíjski -a -o (ı̑) izobr. posvetilen: ~ napis v knjigi
  10. dédiščina -e ž (ẹ́; ẹ̑) ~ po materi; kulturna ~
  11. dédiščinski -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ davek
  12. dedkováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; dedkovánje; (-àt) (á ȗ) poud. |biti dedek|
  13. dedljív -a -o (í; ı̑ í í) ~a pravica dedljívost -i ž, pojm. (í)
  14. dédno nač. prisl. (ẹ̑/ẹ́) ~ obremenjen
  15. dédno.. prvi del podr. zlož. (ẹ́/ẹ̑) dédnopráven, dédnozakúpen
  16. dédnopráven -vna -o (ẹ́/ẹ̑á; ẹ́/ẹ̑ȃ) dédnoprávni -a -o (ẹ́/ẹ̑á; ẹ́/ẹ̑ȃ) ~a pogodba
  17. dédnosten -tna -o (ẹ́; ẹ̑) dédnostni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~a teorija; ~o pravo dedno pravo
  18. dédnozakúpen -pna -o (ẹ́/ẹ̑ȗ) dédnozakúpni -a -o (ẹ́/ẹ̑ȗ) ~a kmetija
  19. dedoválen -lna -o (ȃ) dedoválni -a -o (ȃ) ~a pravica dedoválnost -i ž, pojm. (ȃ)
  20. dedováti -újem in dédovati -ujem dvovid., nedov. -új -újte in -uj -ujte, -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -án -ána in -an -ana; dedovánje in dédovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ́; ẹ̑) kaj ~ posestvo; dedovati po kom, za kom ~ po očetu, za stricem
  21. dédovski -a -o (ẹ́; ẹ̑) poud. ~e šege |šege prednikov|
  22. deducírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deducíranje (ı̑) kaj iz česa ~ rešitve iz splošnih načel; napačno ~
  23. dedúkcija -e ž, pojm. (ú) |sklepanje iz splošnega na posamezno|; števn. dognanja z ~ami
  24. dedukcíjski -a -o (ı̑) ~ dokaz; ~a metoda deduktivna metoda
  25. deduktíven -vna -o (ı̑) Rezultat je ~ deduktívni -a -o (ı̑) ~ postopek deduktívnost -i ž, pojm. (ı̑)
  26. deduktivízem -zma m, pojm. (í) ~ v razmišljanju
  27. deetatizácija -e ž, pojm. (á) |odprava absolutne državne oblasti|
  28. deetatizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deetatizíranje (ı̑) kaj ~ upravo
  29. de fácto [fak] ozirn. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. dejansko: ~ ~ odloča sam
  30. defašizácija -e ž, pojm. (á) |odprava fašizma|
  31. defašizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; defašizíranje (ı̑) publ. kaj ~ državo |odpraviti fašizem| defašizírati se -am se (ı̑) publ.
  32. defekácija -e ž, pojm. (á) zdrav. iztrebljanje
  33. defékt -a m (ẹ̑) ~ na pnevmatiki okvara, poškodba; zdrav. telesni ~
  34. defékten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ stroj okvarjen, poškodovan; zdrav. ~o stanje otroka deféktnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
  35. defektíven -vna -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) redk. ~o gradivo nepopolno, pomanjkljivo defektívni -a -o (ı̑) jezikosl. ~ glagol, stavek nepopolni glagol, stavek defektívnost -i ž, pojm. (ı̑)
  36. deféktnosten -tna -o (ẹ̑) deféktnostni -a -o (ẹ̑) zdrav. ~i pojavi
  37. defekto.. prvi del podr. zlož. |okvara, poškodba| defektológ, defektologíja, defektoskopíja
  38. defektológ -a m, člov. (ọ̑) učitelj ~ defektológinja -e ž, člov. (ọ̑)
  39. defektologíja -e ž, pojm. (ı̑) |veda|
  40. defektolóški -a -o (ọ̑) ~ oddelek visoke šole
  41. defektoskopíja -e ž, pojm. (ı̑) |iskanje napak v snovi|
  42. defeminizácija -e ž, pojm. (á) ‹ razženščenje›: ~ učiteljskega poklica
  43. defeminizírati -am dvovid., nedov. -ajóč (ı̑) ‹ razženščiti›
  44. defenestrácija -e ž, pojm. (á) zgod. ~ v Pragi
  45. defenestrírati -am dvovid., nedov. -ajóč (ı̑) zgod.
  46. defenzíva -e ž (ı̑) obramba
  47. defenzíven -vna -o; -ejši -a -e (ı̑; ı̑) obramben: preveč ~a igra defenzívni -a -o (ı̑) ~ položaj defenzívnost -i ž, pojm. (ı̑) obrambnost
  48. defenzívka -e ž (ı̑) voj. žarg. defenzivna bomba
  49. defenzívno nač. prisl. -ej(š)e (ı̑; ı̑) igrati ~ obrambno
  50. defetíst -a m, člov. (ı̑) neobč. |malodušen človek| defetístka -e ž, člov. (ı̑) neobč.

   17.301 17.351 17.401 17.451 17.501 17.551 17.601 17.651 17.701 17.751  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA