Slovenski pravopis 2001

b (17.201-17.250)

  1. ..dàj prisl. prip. obr. (ȁ) kdàj, sedàj, tedàj, zdàj
  2. ..daj prisl. prip. obr. nékdaj, zastar. ôndaj
  3. dajálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ daril dajálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) dajálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
  4. dajálen -lna -o (ȃ) dajálni -a -o (ȃ) materinski ~ nagon dajálnost -i ž, pojm. (ȃ)
  5. dajálnik -a m (ȃ) jezikosl. |dativ|
  6. dajálniški -a -o (ȃ) jezikosl. ~ predmet dajálniškost -i ž, pojm. (ȃ) jezikosl.
  7. dajálski -a -o [u̯s] (ȃ) ~a vloga
  8. dajátev -tve ž, pojm. (ȃ) ~ miloščine; števn. davčne ~e
  9. dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|
  10. dajátven -a -o (ȃ) dajátveni -a -o (ȃ) ~a obveznost
  11. dà-jevski -a -o (ȁ) jezikosl. ~ stavek da-stavek
  12. dajmónion -a [ijo] m, pojm. (ọ́; ọ̑) božanstvo
  13. dájnčica -e ž, pojm. (á; ȃ) |črkopis|
  14. dájnčičar -ja m z -em člov. (á; ȃ) |privrženec| dájnčičarjev -a -o (á; ȃ)
  15. Dájnko -a, ○-ta m, oseb. i. (á) |slovenski slovničar in pisatelj| Dájnkov -a -o, ○-tov -a -o (á)
  16. dájnkovec -vca m z -em člov. (ȃ) |privrženec| dájnkovčev -a -o (ȃ)
  17. Dáka -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Bangladeša|: v ~i dáški -a -o (ȃ) Dáčan -a m, preb. i. (ȃ) Dáčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  18. Dakár -ja m z -em zem. i. (ȃ) |glavno mesto Senegala|: v ~u dakárski -a -o (ȃ) Dakárčan -a m, preb. i. (ȃ) Dakárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  19. dákel -kla m živ. (á) jazbečar
  20. Dákija -e ž, zem. i. (á) |romunska pokrajina|: v ~i dákijski -a -o (á) Dákijec -jca m z -em preb. i. (á) Dákijka -e ž, preb. i. (á) Dákijčev -a -o (á)
  21. dáko.. prvi del podr. zlož. (ȃ) dákoromúnski
  22. Dákoromún -a m, preb. i. (ȃȗ) Dákoromúnka -e ž, preb. i. (ȃȗ) Dákoromúni -ov m mn., preb. i. (ȃȗ) |ljudstvo| dákoromúnski -a -o (ȃȗ)
  23. dákoromúnščina -e ž, pojm. (ȃȗ) jezikosl. |narečje|
  24. dakóta -e ž (ọ̑) |letalo|
  25. dákron -a m, snov. (ȃ) |vlakno; tkanina|
  26. dáktil -a m (ȃ) |trizložna stopica|
  27. daktilo.. prvi del podr. zlož. |prst| daktilográf, daktilografíja, daktilografírati
  28. daktilográf -a m, člov. (ȃ) tipkar, strojepisec daktilográfka -e ž, člov. (ȃ) tipkarica, strojepiska
  29. daktilografíja -e ž, pojm. (ı̑) strojepisje
  30. daktilografírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; daktilografíranje (ı̑) tipkati
  31. daktilográfski -a -o (ȃ) tipkarski, strojepisen: ~ tečaj daktilográfskost -i ž, pojm. (ȃ)
  32. daktiloskopíja -e ž, pojm. (ı̑) |veda; metoda v kriminalistiki|
  33. daktiloskopírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; daktiloskopíranje (ı̑) |jemati prstne odtise|: koga ~ osumljenca
  34. daktiloskópski -a -o (ọ̑) ~i posnetki
  35. dáktilski -a -o (ȃ) ~ verz
  36. dálajláma -e tudi dálajláma -a m, člov. (ȃá; ȃá) |tibetanski poglavar| dálajlámov -a -o (ȃá), ●dálajlámin -a -o (ȃá)
  37. dáleč 1 prisl. dàlj (á; ȁ) 1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~ 2. količine časa V spominih posega ~ nazaj 3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
  38. dáleč 2 povdk. (á) Do žetve je še ~
  39. daleko.. prvi del podr. zlož., pešaj. daljno.. dalekoséžen
  40. dalekométen -tna -o (ẹ́; ẹ̑) pešaj. daljnostrelen dalekométni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~o topništvo
  41. dalekoséžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) pešaj. daljnosežen dalekoséžnost -i ž, pojm. (ẹ́) pešaj. daljnosežnost
  42. Dalí -ja m z -em oseb. i. (ı̑) |španski slikar| Dalíjev -a -o (ı̑)
  43. dálija -e ž (á) georgina
  44. dalíjevstvo -a s, pojm. (ı̑)
  45. Dalíla -e ž, oseb. i. (ı̑) |svetopisemska oseba|
  46. dàlj primer. prisl. nàjdàlj (ȁ; ȁȁ) 1. količine prostora bolj daleč: Gozd sega ~ kot nekoč; ~ od doma; ~ kot tri kilometre 2. količine časa hoditi ~ kakor uro; teden dni in še ~; Že ~ časa je bolan
  47. dálja -e ž, pojm. (á) neobč. vpitje v ~i v daljavi; pesn. priti iz daljnih dalj
  48. daljáva -e ž, pojm. (ȃ) v ~i se bliska; pesn. sončne ~e; števn. ~ dveh korakov razdalja
  49. daljáven -vna -o (ȃ) pesn. zarje ~e
  50. dálje primer. prisl. (á/ȃ) 1. količine prostora bolj daleč: Tekmovala sta, kdo ~ vrže; vse ~ in ~; Čim ~ gre, tem bolj peša 2. količine časa dalj: ostati ~ kot teden dni; Tam se mudi že ~ časa 3. smerni prostorski ne ustaviti, ampak peljati ~; od tu ~; ~ prihodnjič naprej 4. Prodajajo fige, rozine in tako ~ ‹itd.›; Kopljejo premog in železovo rudo, ~ svinec in boksit; prim. daleč 1

   16.951 17.001 17.051 17.101 17.151 17.201 17.251 17.301 17.351 17.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA