Slovenski pravopis 2001

b (17.151-17.200)

  1. d 2 -- in d d-ja [dé in dé -êja] m, druga oblika z -em (ẹ̑; ẹ̑ ȇ) glasb. |ton|
  2. d 3 -- [də̀ in də̀] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; učenec iz tretje ~ ‹3. d›
  3. d. okrajš. desni; prim. des.
  4. d- [də̀ in dé] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) d-línija, d-mól, d-rázred; prim. d 1
  5. D 1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-
  6. D 2 -- [dé] m, simb. (ẹ̑) |rimska števka petsto|; kem. devterij
  7. D- [dé] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) D-dúr, D-vitamín; D-vitamínski; prim. D 1
  8. dà- prvi del prir. zlož. (ȁ) dà-stávek
  9. ..dà člen. prip. obr. (ȁ) mordà, mendà
  10. da [ poudarjeno dá] podr. vez. 1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal 2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati 3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal 4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal 5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede 6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi 7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov 8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel 9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če 10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav 11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere 12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
  11. dà soglaš. člen. (ȁ) privzdig. ja: Si pripravljen? -Da; Ali se strinjajo? -Da in ne; ~, tako je bilo; Ah ~, zdaj se spomnim |pač|; No, ~, pa pridi jutri dà -- m (ȁ) odgovarjati samo z ~
  12. ..da 1 ž. prip. obr. 1. 'vršilka' cmérda 2. pojm. právda, krívda
  13. ..da 2 člen. prip. obr. poudarjenost résda, véšda, bŕžda, kómajda, sevéda
  14. dàc dáca in dác -a m z -em (ȁ á; á; ȃ) star. vinski ~ |davščina|
  15. da cápo 1 [ka] nač. prisl. zv. (ȃ) glasb. ‹ od začetka›
  16. da cápo 2 [ka] prvi del podr. zlož. (ȃ) da cápo árija
  17. da cápo árija ~ ~ -e [ka] ž (ȃ á) glasb.
  18. dácar -ja m z -em člov. (á; ȃ) star. vinski ~ dácarka -e ž, člov. (á; ȃ) star. dácarjev -a -o (á; ȃ) star.
  19. dacaríja -e ž (ı̑) star. |urad|
  20. dácarski -a -o (á; ȃ) star. ~ urad
  21. dácarstvo -a s, pojm. (á; ȃ) star. odklanjati ~
  22. Dáchau -a [dahav-] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v Dachauu dáchavski -a -o (ȃ) Dáchaučan -a m, preb. i. (ȃ) Dáchaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)
  23. Dácija -e ž, zem. i. (á); gl. Dakija
  24. dacít -a m, snov. (ı̑) geol. |predornina 2|
  25. dáča 1 -e ž, pojm. (á) |podložniška dajatev|; pokr. vzh. davek
  26. dáča 2 -e ž (á) |ruska počitniška hiša|
  27. dáda -e m, pojm. (á; ȃ) |umetnostna smer|
  28. dadaíst -a m, člov. (ı̑) dadaístka -e ž, člov. (ı̑)
  29. dadaístičen -čna -o (í) tipično ~ dadaístični -a -o (í) ~a umetnost dadaístičnost -i ž, pojm. (í)
  30. dadaízem -zma m, pojm. (í)
  31. Dáfna -e ž, im. tudi Dáfne oseb. i. (ȃ) |grška bajeslovna oseba|
  32. Dáfnis -a m, oseb. i. (ȃ) |grška bajeslovna oseba|
  33. dág -- m, simb. (ȃ) dekagram
  34. dagerotipíja -e ž, pojm. (ı̑) |fotografski postopek|; števn. stena z ~ami
  35. Dágestan -a m, zem. i. (ȃ) |republika Ruske federacije|: v ~u dágestanski -a -o (ȃ) Dágestanec -nca m z -em preb. i. (ȃ) Dágestanka -e ž, preb. i. (ȃ) Dágestančev -a -o (ȃ)
  36. Dágmar -- ž, oseb. i. (ȃ) Dágmarin -a -o (ȃ)
  37. dágnja -e ž (ȃ) redk. klapavica
  38. dàh dáha tudi dáh -a m (ȁ á; ȃ) ~ na obrazu; njen zadnji ~ dih; pojm., neobč.: zadrževati ~ dihanje; ~ iz ust zadah
  39. dáhavec -vca m z -em člov. (ȃ) |ujetnik, taboriščnik|; sleng. |zelo suh, sestradan človek| dáhavka -e ž, člov. (ȃ) dáhavčev -a -o (ȃ)
  40. dáhavski -a -o (ȃ) ~i procesi
  41. dáhavstvo -a s, pojm. (ȃ) ~ mu je pustilo posledice
  42. dáhija -e tudi dáhija -a m, druga oblika z -em člov. (á; á) |janičarski poglavar| dáhijev -a -o (á), ●dáhijin -a -o (á)
  43. dahlína -e ž, snov. (í) ~ na steklu |vlaga, rosa|
  44. dahnéti -ím nedov. dáhni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dahnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) pokr. zaudarjati: Truplo ~i; brezos. dahneti po čem Dahnelo je po mrliču
  45. dahníti in dáhniti -em dov. dáhni -te in -íte; dáhnil -íla, dáhnjen -a; dáhnjenje; (dáhnit) (í/ı̑/á á) 1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal| 2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja; brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo
  46. Dahomêj -a m z -em zem. i. (ȇ) Benin: v ~u dahomêjski -a -o (ȇ) Dahomêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ) Dahomêjka -e ž, preb. i. (ȇ) Dahomêjčev -a -o (ȇ)
  47. Daily Herald ~ -a [dêjli hêrald] m, stvar. i. (ȇ ȇ) |ameriški časopis|
  48. dáimler -ja [ajm] m z -em tudi živ. (ȃ) |avtomobil|
  49. daj. okrajš. dajalnik
  50. ..dáj prisl. prip. obr. (á/ȃ) kdáj

   16.901 16.951 17.001 17.051 17.101 17.151 17.201 17.251 17.301 17.351  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA