b (17.101-17.150)

17101. čustvováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čustvovánje; (-àt) (á ȗ) z/s kom Vsi ~ujemo z bolnikom; neobč. čustvovati kaj ~ svet okoli sebe |čustveno doživljati|
17102. čúš -a m s -em člov. (ȗ) slabš. |avstrijsko poimenovanje Slovenca| čúšinja -e ž, člov. (ȗ) slabš. čúšev -a -o (ȗ) slabš.
17103. Čúšperk -a m, zem. i. (ȗ) v ~u čúšperški -a -o (ȗ) Čúšperčan -a in Čušperčàn -ána in Čušperčán -a m, preb. i. (ȗ; ȁ á; ȃ) Čúšperčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
17104. čút -a m, pojm. (ȗ) 1. tipni ~; ~ okusa; ~ za vonj; poud. z vsemi ~i uživati kaj |zelo| 2. pedagoški ~; ~ dolžnosti; ~ za lepoto; poud. imeti ~ za težave drugega |razumevanje|
17105. čútara -e ž (ú) ~ vina
17106. čútarica -e ž (ú) manjš. ~ čaja
17107. čúten ¹ -tna -o; bolj ~ (ú; ȗ) biti zelo ~ čútni -a -o (ú; ȗ) ~ vtis čútnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
17108. čúten ² -tna -o (ú) neobč. zaznaven, opazen: komaj ~a sapa čútnost -i ž, pojm. (ú) neobč. zaznavnost, opaznost
17109. čúti ¹ čújem dvovid. čúj -te, nedov. -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút -a, zastar. čúvši; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ) 1. pešaj. slišati: koga/kaj ~ glasove, ptičko; čuti kaj o kom/čem ~ novice o sosedih; Star je, pa slabo ~e 2. neobč.: Čuj, kako piha poslušaj; Čujte, to je sramota poslušajte
17110. čúti ² čújem nedov. čúj -te, -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút, čút -a; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ) pešaj. bedeti: ~ pri bolniku vso noč; čuti nad kom/čim ~ ~ otrokovim zdravjem paziti na, skrbeti za otrokovo zdravje
17111. čutílen -lna -o (ı̑) čutílni -a -o (ı̑) ~ živec čutílnost -i ž, pojm. (ı̑)
17112. čutílo -a s (í) ~ za vid
17113. čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ı̑/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ı̑/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen| čutíti se in čútiti se -im se (í/ı̑/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|
17114. čútnica -e ž (ȗ) ~e za okus
17115. čútno nač. prisl. (ú/ȗ) ~ dojemljive stvari
17116. čútno.. prvi del podr. zlož. (ú/ȗ) čútnonazóren
17117. čútnonazóren -rna -o (ú/ȗọ́; ú/ȗọ́ ú/ȗọ̑ ú/ȗọ́) čútnonazórni -a -o (ú/ȗọ́) ~i znaki
17118. čútnosten -tna -o; bolj ~ (ú; ȗ) neobč. čuten
17119. čuváj -a m s -em člov. (ȃ) nočni ~; ~ reda čuvar; pes ~ čuvájka -e ž, člov. (ȃ) čuvájev -a -o (ȃ)
17120. čuvájnica -e ž (ȃ) progovna ~
17121. čuvajnína -e ž (í) plačati ~o
17122. čuvár -ja m s -em člov. (á) ~ reda čuvárka -e ž, člov. (á) čuvárjev -a -o (á)
17123. čúvati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čúvanje (ú; ȗ) koga/kaj pred kom/čim ~ gozd pred požarom; ~ čredo, otroka čúvati se -am se (ú; ȗ) koga/česa ~ ~ psa, nevarnosti paziti se, izogibati se
17124. čvèk čvêka m, pojm. (ȅ é) slabš. |nespametno govorjenje|
17125. čvéka -e tudi čvêka -e ž (ẹ́; é; ȇ) slabš. pripovedovati ~e |izmišljotine|; člov., slabš. Ta ~ bo vse izklepetal(a) |nespametno govoreč človek|
17126. čvekáč -a m s -em člov. (á) slabš. |nespametno govoreč človek| čvekáčka -e ž, člov. (á) slabš. čvekáčev -a -o (á) slabš.
17127. čvekálast -a -o; bolj ~ (á) slabš. ~a soseda |nespametno govoreča|
17128. čvekálo -a s, člov. (á) slabš. |nespametno govoreč človek|
17129. čvekaríja -e ž, pojm. (ı̑) slabš. |nespametno govorjenje|
17130. čvékast -a -o in čvêkast -a -o; bolj ~ (ẹ̑; é; ȇ) slabš. ~a ženska |nespametno govoreča|
17131. čvekáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čvekánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |nespametno govoriti|; čvekati komu kaj ~ poslušalcem neumnosti |govoriti, pripovedovati|
17132. čvekàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. ~ človek |nespametno govoreč| čvekávost -i ž, pojm. (á) slabš.
17133. čveketáti -ám in čveketáti -éčem nedov. -àj -ájte in -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čveketánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) slabš., redk. |nespametno govoriti|
17134. čvékniti -em tudi čvêkniti -em dov. čvéknjen -a tudi čvêknjen -a (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. |reči kaj nespametnega|; slabš. čvekniti kaj No, čvekni že kaj |reci, povej|
17135. čvènk čvênka in čvènk čvénka m (ȅ é; ȅ ẹ́) |lovska piščalka|
17136. čvičáti -ím nedov. čvíči -íte, -èč -éča; čvíčal -ála; čvičánje; (čvíčat) (á í) Miš ~i
17137. čvrčálo -a s (á) redk. ~ murna cvrčalo
17138. čvrčáti -ím nedov. čvŕči -íte, -èč -éča; čvŕčal -ála; čvrčánje; (čvŕčat) (á í) redk. cvrčati
17139. čvrčkáti -ám in čvŕčkati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala; čvrčkánje; (-àt in -at) (á ȃ; ȓ) Škorci ~ajo
17140. čvrléti -ím nedov. čvŕli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; čvrlênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) pokr. belokr. ščebetati, čebljati
17141. čvrlíkati -am nedov. -ajóč, -áje; čvrlíkanje (í; ı̑) Piščančki ~ajo
17142. čvŕst -a -o tudi čvŕst -a -ó; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ; ȓ ŕ ọ̑; ȇ; ŕ; ȓ) ~ les; ~ papir trden, močen; ~ kot dren; poud. ~o spanje |trdno| čvŕstost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
17143. čvrstéti -ím nedov. čvŕsti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; čvrstênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) redk. utrjevati se, krepiti se: Listi na drevju so čvrsteli
17144. čvrstína -e ž, pojm. (í) neobč. čvrstost, trdnost
17145. čvrstíti -ím nedov. čvŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, čvrščèn -êna in čvrstèn -êna; čvrstênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) redk. utrjevati, krepiti: koga/kaj ~ telo, tovarištvo
17146. čvŕsto tudi čvrstó nač. prisl. -êj(š)e tudi -ej(š)e (ŕ; ȓ; ọ̑; ȇ; ŕ; ȓ) ~ se držati; ~ povezan s kom
17147. čvrstôta -e ž, pojm. (ó) redk. čvrstost, trdnost
17148. čvŕš -a m s -em (ȓ ŕ; ȓ) pokr. grča
17149. ČZN ČZN-ja tudi ČZN -- [čəzənə̀] m, prva oblika s -em (ə̏; ə̏) Časopis za zgodovino in narodopisje
17150. d ¹ d-ja tudi d -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; učenec iz prvega ~ ‹1. d›; razred ~; prim. d-

   16.851 16.901 16.951 17.001 17.051 17.101 17.151 17.201 17.251 17.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani