kv=ekspr. (212)

1. aboníranec -nca m, člov. (ȋ)
   1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev
   2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci
   E (↑)abonírati se
2. ábraham -a in Ábraham ^(SSKJ) -a m, živ. (ȃ) ekspr. petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela
   E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
3. ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki
   E ↑ábraham
4. ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr. moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec
   E ↑ábraham
5. ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke
   E ↑ábrahamovec
6. adrenalín ^(SSKJ) -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila
   E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis ‘nadledvični’ iz ad ‘pri, k’ + tvor. od rēn ‘ledvica’
7. aferáštvo -a s (ȃ) ekspr. odkrivanje, povzročanje afer: Namesto da izgubljamo energijo v brezplodnem aferaštvu, bi bilo mnogo bolje, da bi vzpostavili takšne mehanizme, ki bodo vnaprej onemogočali korupcijo in državi škodljive posle
   E iz aferáš iz (↑)afêra
8. ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr. slovenščina z elementi angleščine: Naša mesta, trge in vasi preplavljajo spakedranke v nekakšni angloslovenščini
   E (↑)anglo... + (↑)slovénščina
9. anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑)
   1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo // ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo
   2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske
   3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali
   E ↑anoreksíja
10. ántipropagánda -e ž (ȃ-ȃ)
    1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda; protipropaganda^(SSKJ): Postal je specialist za reči, kot so propaganda, antipropaganda, dezinformiranje, vplivanje na javno mnenje in pranje možganov
    2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antireklama (2): Tekma je bila le antipropaganda za slovenski ženski nogomet, saj si jo je ogledalo samo okrog 300 gledalcev
    E ← agl. anti-propaganda iz (↑)anti... + (↑)propagánda
11. ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ)
    1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame
    2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet
    E (↑)anti... + (↑)rekláma
12. ávra ^(SSKJ) -e ž (ȃ)
    1. rel., v različnih duhovnih gibanjih svetlobno polje, ki obdaja telo živega bitja ali predmet: Slikovne upodobitve prikazujejo avro kot sij ali žarenje okrog človeka
    2. ekspr., s prilastkom splošno znana, navadno pozitivna značilnost osebe, stvari: avra skrivnostnosti; Ker je v njihovih očeh izgubil avro vsevednega filozofa, mu najbrž enostavno ne bi bili več pripravljeni verjeti
    E ← agl. aura, nem. Aura ← gr. aúra ‘svež zrak, vetrič’
13. bájs -a m, člov. (ȃ) ekspr. debel človek; bajsi: Prej je bil zmeraj bajs ali še kaj zraven, zdaj je prvič sprejet kot človek z imenom
    E verjetno iz (↑)bás
14. bájsa -e ž, člov. (ȃ) ekspr. debela ženska; bajsika: Če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa
    E ↑bájs
15. bájsi -ja m, člov. (ȃ) ekspr. debel človek; bajs: Nasprotnika je označil za bajsija in mu svetoval shujševalno dieto
    E ↑bájs
16. bájsika -e ž, člov. (ȃ) ekspr. debela ženska; bajsa: Odkar je videl tiste tri bajsike, prisrčne in zapeljive v svoji naravni polnosti, od takrat vse manj pogleduje za mladimi suhicami
    E ↑bájsa
17. balkánec -nca m, člov. (ȃ) ekspr. kdor ne upošteva zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Primitivni so, barbarski narod, balkanci, je godrnjal nadzornik
    E po imenu prebivalca polotoka Balkan
18. balkánski ^(SSKJ) -a -o prid. (ȃ)
    balkánska kŕčma -e -e ž (ȃ, r̄) ekspr. neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Prvi korak k temu poslu, ki je navadna balkanska krčma, je bil storjen že lani
    balkánska pót -e -í ž (ȃ, ọ́ ȋ) organizirana tihotapska pot skozi države Balkanskega polotoka: Pred vojnami v nekdanji Jugoslaviji je čez Slovenijo potekala balkanska pot, po kateri so tovorili predvsem heroin iz Afganistana na zahod
    balkánske vôjne ^(SSKJ) -ih vôjn ž, mn. (ȃ, ó ȏ) vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991– 1995: žrtve balkanskih vojn; Veliko mest je bilo uničenih v balkanskih vojnah na začetku in v sredini devetdesetih
19. bantustán -a m (ȃ)
    1., v obdobju apartheida območje, rezervat za temnopolte Južnoafričane: Razvpiti bantustani v apartheidski Južni Afriki so večinoma delovali kot getoizirane in med seboj ločene enklave
    2. območje, rezervat za pripadnike določene etnične skupine sploh: Mnogi Palestinci so se zbali, da bo Izrael zasedena območja spremenil v nekakšne bantustane
    3. ekspr. izolirano, zaostalo geografsko področje brez stika z okolico: Srž problema je vedno enaka – ali smo normalna država ali smo bantustan, kjer lahko vsak dela kar po svoje
    E ← agl. Bantustan ← afrikan. bantoestan po Bantoe ‘Bantujci’ + -stan ‘dežela’ po zgledu ( Hindoe)stan ‘Hindustan’
20. bárbika -e ž (ȃ)
    1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke
    2. člov.ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije
    E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
21. béli ^(SSKJ) -a -o prid. (ẹ́)
    béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn. oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
    béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ) skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
    béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í) zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
    béla smŕt ^(SSKJ) -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr. snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
    béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ) stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
    béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ) smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
    béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr. pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
22. beloovrátniški -a -o prid. (ȃ) ekspr. ki se nanaša na pripadnike visokega družbenega sloja, zlasti predstavnike politike, gospodarstva: beloovratniški kriminal; beloovratniška kriminaliteta; Organizirani kapital mafijskega tipa nemalokrat z roko v roki sodeluje z beloovratniškimi podjetniki in s skorumpiranimi politiki
    E iz béli ovrátnik
23. brezvéznost -i ž (ẹ̑) ekspr. nesmiselnost, nepotrebnost: Ljudje so običajno zelo razočarani nad Ameriko, ko se vozijo po puščavi in pričakujejo kakšno izjemno glasbo iz radia, slišijo pa same brezveznosti
    E iz brez véze po zgledu hrv. bèzveznōst
24. bušízem -zma in bushizem -zma cit. [bušízəm] m (ī)
    1. ekspr. beseda ali besedna zveza, značilna za ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega, navadno nesmiselna ali neumna: Če bi se Bush z vsakim bušizmom postaral za sekundo, bi bil zdaj že starejši od ameriške neodvisnosti
    2. politika ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega: Od druge svetovne vojne, sploh pa zadnjih deset let zahodne globalizacije planeta z vrhuncem v bušizmu, ki se očitno nadaljuje v obamaizem, se je svet zelo spremenil
    E po ameriškem predsedniku Georgeu Walkerju Bushu (1946–)
25. butálščina -e ž (ȃ) ekspr. neumno ravnanje ali vedenje: Vse to njihovo početje je butalščina
    E (↑)butálski
26. cunámi -ja in tsunami ^(SSKJ) -ja cit. [cunámi] m (ȃ) ekspr. velika množina česa, zlasti slabega, razdiralnega, ki se pojavi naenkrat: kadrovski cunami; Žal se nam dogaja cunami odpuščanja delavcev, zlasti delavk
    E ← agl. tsunami ← jap. tsunami iz tsu ‘zaliv, pristanišče’ + nami ‘val’
27. čè čêja m (ȅ ȇ) ekspr. pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se namera uresniči: velik če; številni čeji; uporabljati čeje; Toliko je teh čejev, da to že meji na nesmisel
    E (↑)če
28. čefúrski -a -o prid. (ú) ekspr. ki se nanaša na čefurje: čefurski roman; čefurski vsakdan; Pojavljajo se tudi resnejši monologi, ki na iskren način spregovorijo o težavnosti čefurske identitete mladostnika
    E ↑čefúr
29. čefúrščina -e ž (ȗ) ekspr. mešanica slovenščine in jezikov drugih narodov iz nekdanje Jugoslavije: Čefurščina samo še začini zgodbo in ji vdahne pristnost
    E ↑čefúrski
30. číst ^(SSKJ) -a -o prid. (ȋ)
    1. ki v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: čista industrija; čista tehnologija; Promovirali bodo naložbe v energetsko učinkovite tehnologije skupaj s sončno in vetrno energijo ter čistimi postopki pridobivanja energije v termo- in jedrskih elektrarnah
    2. ekspr. ki je zakonito pridobljen: Njegov denar je čist
    E = stcslov. čistъ, hrv., srb. čı̏st, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. *sk'^hei̯d- ‘čistiti tekočino, cediti’
31. dobrostojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ekspr.
    1. ki ima mnogo materialnih dobrin; bogat premožen^(SSKJ): Večinoma dobrostoječi, izobraženi ljudje bi si lahko privoščili razkošnejše počitnice, a se nalašč vsako leto za deset ali štirinajst dni odpravijo okusit prvinsko plat bivanja in v tem neizmerno uživajo
    2. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje; uspešen^(SSKJ): Podjetje je dobrostoječe in zaposluje le okrog 200 ljudi
    E (↑)dôbro… + (↑)státi
32. dopingírati -am nedov. in dov. (ȋ)
    1. dajati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Vodilne može omenjenega kluba preiskovalci bremenijo, da so sistematično dopingirali svoje nogometaše vse od leta 1990
    2. ekspr. povzročati prekomerno rast, povečanje česa: Po podražitvah nafte v letih 1999 in 2000 so v prvih šestih mesecih letos inflacijo dopingirale visoke cene hrane
    E (↑)dóping
    dopingírati se -am se nedov. (ȋ) jemati, uživati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: Če si mentalno in tehnično boljši od tekmeca, boš zmagal, pa tudi če se nasprotnik dopingira
33. évrobirokrát -a m, člov. (ẹ̑-ȃ)
    1. ekspr. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrokrat (1): Kot da domača nesreča še ni dovolj, se obetajo prav v kratkem še zadevščine, ki jih veselo predpisujejo bruseljski evrobirokrati, predvsem nadaljevanje harmonizacije tukajšnje avtorske zakonodaje z evropsko
    2. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrokrat (2): Prek delodajalca lahko evrobirokrati rezervirajo tudi vrtec in malo šolo za svoje otroke
    E ↑évro… + (↑)birokrát
34. evrokracíja -e ž (ȋ)
    1. vodstvo Evropske unije: sedež evrokracije; prestolnica evrokracije; Šef evrokracije še ni razkril ukrepov, ki jih bo predložil najvišjim državnikom Unije
    2. ekspr. uradništvo Evropske unije: Zlasti na drugi strani Atlantika se radi posmehujejo prenapihnjeni evrokraciji, od katere dobršen del odpade na prevajalce
    E ← nem. Eurokratie iz ↑évro… + (↑)(biro)kracíja
35. evrokrát -a m, člov. (ȃ)
    1. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrobirokrat (1): bruseljski evrokrati; Bodoča pogodba Unije bo zmanjšala ekipo najvišjih evrokratov, v kateri ima vsaka država po enega predstavnika
    2. ekspr. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrobirokrat (2): Bruseljčani in evrokrati živijo bolj drug poleg drugega kakor skupaj
    E ↑évro… + (↑)(biro)krát
36. famózno prisl. (ọ̑) ekspr.
    1. izraža splošno priznano veliko vrednost ali veljavo: Erazem Rotterdamski, avtor Hvalnice norosti, je famozno rekel, da je v deželi slepih kralj ta, ki ima vsaj eno oko
    2. izraža preseganje stvari svoje vrste po pomembnosti, kakovosti; odlično^(SSKJ): V sodbi je cel kup formulacij, ki se mi zdijo sporne, a moram priznati, da so famozno formulirane
    E (↑)famózen
37. fatálka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
    1. ženska, ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega; fatalna ženska^(SSKJ), usodna ženska: V nobenem filmu doslej ni igrala lepotic ali klasičnih fatalk
    2. ženska, ki ima zaradi svoje lepote, ženskosti, uspešne kariere in karizme močen širši, medijski vpliv: V medijih se pojavlja že trideset let, pa ji še nihče ni rekel, da je fatalka
    E univerbizirano iz fatálna žénska
38. govédar ^(SSKJ) -ja m, člov. (ẹ̑) ekspr. kdor izvaja, posluša narodno-zabavno glasbo: Nekoč so se iz mene norčevali, da sem govedar, ker igram harmoniko, zdaj pa, ko je to modno, so vsi navdušeni nad njo
    E (↑)govédo
39. govêji ^(SSKJ) -a -e prid. (ē)
    govêja glásba -e -e ž (ē, ȃ) ekspr. narodno-zabavna glasba: vrteti govejo glasbo; Ko sem te glasbenike prvič poslušal, sem vedel, da vsakršna slaba misel o goveji glasbi zanje ne velja
    govêja spongifórmna encefalopatíja -e -e -e ž (ē, ọ̑, ȋ) vet. nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, BSE, nore krave: Goveja spongiformna encefalopatija se na človeka prenaša z uživanjem govedine
40. gŕdi ^(SSKJ) -a -o prid. (ŕ)
    gŕdi ráček -ega -čka m (ŕ, ȃ) ekspr.
    1. člov. kdor je sprva grd, manj uspešen, kasneje pa se kljub drugačnim pričakovanjem izkaže za lepega, uspešnega: Temnolaska pravi, da je bila v mladosti grdi raček, danes pa velja za eno najbolj privlačnih žensk na svetu
    2. kdor ali kar ima navadno med vsemi najbolj neprimerne, nesprejemljive lastnosti: Telekomunikacijski trg je ob siceršnji kar ugodni oceni znova grdi raček tokratnega ocenjevanja države in njene pripravljenosti na vstop v Evropsko unijo
41. grebátor -ja m, člov. (ȃ) ekspr. kdor si zelo prizadeva doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: velik grebator; Sistem točkovanja in pomanjkanje solidarnosti je razlog, da vzgajamo otroke v grebatorje
    E ← hrv., srb. grèbātor iz ↑grêbsti se
42. grebátorski -a -o prid. (ȃ) ekspr. ki se nanaša na grebatorje ali grebatorstvo: grebatorski manever; grebatorske sposobnosti; Sprašujem se, ali naj vstopim v ta pokvarjen, grebatorski in spolitiziran svet
    E ↑grebátor
43. grebátorstvo -a s (ȃ) ekspr. prizadevanje za dosego, pridobitev česa za lastno korist, zlasti ugleda, denarja, visokega položaja v družbi: grebatorstvo za ocene; Politično grebatorstvo, kraja državne lastnine in spolno izkoriščanje zaposlenih delavk se po mojih merilih ne more šteti za uspeh
    E ↑grebátor
44. grêbsti se grêbem se nedov. (é) ekspr. zelo si prizadevati doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: grebsti se za vsak evro; Politiki bi se lahko nehali grebsti zgolj za moč in za lastne koristi in začeli delovati v dobro vseh ljudi
    E ← hrv., srb. grèpsti se iz (↑)grêbsti
45. gríckanje -a s (ȋ)
    1. ekspr. rahlo grizenje: Psu dam med česanjem kakšno kost za grickanje, da se zamoti
    2. jedenje prigrizkov, zlasti nezdravih, navadno med rednimi, glavnimi obroki: čips za grickanje; Izpuščanje obrokov hrane, začarani krog čudežnih diet, grickanje vsak večer pred televizorjem – to je le nekaj slabih prehranskih vzorcev
    E ↑gríckati
46. gríckati -am nedov. (ȋ)
    1. ekspr. narahlo gristi; grizljati^(SSKJ): Mladi belgijski ovčarji, tako kot večina ovčarjev, radi grickajo, ščipajo, zlasti roke in noge premikajočih se ljudi
    2. jesti prigrizke, zlasti nezdrave, navadno med rednimi, glavnimi obroki: grickati kokice; Tako najstniki kot odrasli se premalo gibamo, izpuščamo zajtrk in druge obroke, grickamo zvečer pred televizorjem in se lotevamo čudežnih diet
    E ← hrv., srb. grı̏ckati iz (↑)grísti
47. grozljívka ^(SSKJ) -e ž (ȋ) ekspr. kar je zelo neprijetno, težavno, neustrezno: doživljati pravo grozljivko; Sanjska dirka se je hitro spremenila v grozljivko
    E (↑)grozljív
48. gurú -ja m, člov. (ȗ)
    1. hinduistični duhovni učitelj ali vodja: indijski guru; Hindujski guruji grozijo s protesti, če vlada ne bo poskrbela za reko, v katero se zlivajo vse mogoče odplake
    2. idejni učitelj ali vodja sploh: Menim, da je naloga vsakega duhovnega iskalca, da si najde pravega guruja
    3. ekspr., navadno s prilastkom vodilni, medijsko najbolj prepoznaven strokovnjak, poznavalec določenega področja: finančni guru; modni guru; oglaševalski guru; Prejšnji teden je zasebno starostno varčevanje previdno pohvalil tudi vrhovni guru ameriškega gospodarskega razvoja
    E ← agl. guru, nem. Guru ← hindi gurū < stind. gurú- ‘učitelj’ < ‘pomemben, spoštovanja vreden’ < ‘težek’
49. kalimêro -a m, člov. (ȇ) ekspr. kdor se neprestano pritožuje, da se mu godi krivica: Minister ne dobiva plače za to, da hodi na tiskovne konference in kot kalimero stoka, češ da je žrtev zarot
    E ← it. Calimero, ime lika iz italijansko-japonske risanke (1974–1975)
50. kalimêrovski -a -o prid. (ȇ) ekspr. ki se nanaša na kalimere: kalimerovska drža; Vladajoči stranki najbrž vendarle ne pritiče jokava kalimerovska poza zaradi drobne nepravičnosti
    E ↑kalimêro
51. kalimêrovstvo -a s (ȇ) ekspr. lastnost osebe, ki se neprestano pritožuje, da se ji godi krivica: Časi tarnanja in kalimerovstva so že zdavnaj minili
    E ↑kalimêro
52. kameleónka -e ž, člov. (ọ̑) ekspr. ženska, ki pogosto spreminja svoj videz, slog oblačenja: Je prava kameleonka, vsaj kar se tiče pričesk
    E (↑)kaméleon
53. klánovski -a -o prid. (ȃ)
    1. ki se nanaša na skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki temelji na mitično sorodstvenem odnosu s svojim totemom: Oblast prevzemajo že poraženi gospodarji vojne, kriminalci in klanovske milice
    2. ekspr. ki se nanaša na skupino ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: Očitno je do časa, ko bo najpomembnejša strokovnost, ne pa klanovska razcepljenost, še zelo daleč!
    E (↑)klán
54. klánovstvo -a s (ȃ) ekspr. lastnost, značilnost skupine ljudi, ki jih tesno družijo enaki interesi, prizadevanja: V petintridesetih letih svoje avtorske poetike si je izborila svoj prostor na likovni sceni brez pomoči kogar koli, brez klanovstva, pripadnosti tej ali oni grupi, galeriji, akademiji
    E (↑)klán
55. kleptokracíja -e ž (ȋ) ekspr. vladavina tatov: Guvernerji provinc in veliki poslovneži so novi fevdalni gospodje v novem vladnem sistemu: kleptokraciji
    E po zgledu agl. kleptocracy iz gr. kléptō ‘kradem’ + tvor. od krátos ‘moč, oblast’
56. klerikalizácija -e ž (á) ekspr. povečanje vpliva cerkve na določenem področju, območju: Vladavina konservativnih političnih sil na Poljskem je v precejšnji meri pripomogla h krepitvi nacionalizma, ki temelji na bojevitem katolicizmu in klerikalizaciji javnega življenja
    E po zgledu agl. clericalisation iz (↑)klerikálen
57. klicáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. večkrat, pogosto klicati: nenehno klicariti; Še po toliko letih ji nenehno pisari ostudna pisma, jo klicari in zasleduje na vsakem koraku
    E (↑)klícati
58. klík -a m (ȋ)
    1. pritisk navadno levega gumba na računalniški miški: klik na miško; Za opravila, ki so v prejšnjih različicah zahtevala kar nekaj klikov z miško, bo odslej zadostoval le eden
    2. ekspr. nenadno spoznanje, premik v mišljenju: klik v glavi; Smučar je čakal le na tisti klik, ki je prehod v stanje popolne pripravljenosti za največje dosežke
    E ← agl. click, prvotno onomatopeja
59. klíkniti -em dov. (í ȋ)
    1. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; poklikati (2): klikniti ikono; Zanimivo je, da na klasični spletni oglas klikne približno 0,5 odstotka ljudi, medtem ko na videooglas na spletni strani klikne tudi do dva odstotka uporabnikov
    2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku doživeti nenadno spoznanje, premik v mišljenju; posvetiti se^(SSKJ): klikniti v glavi; Pri 23-ih letih mi je kliknilo, kar je bilo mojim teniškim kolegom jasno že v mladinski konkurenci: da je čas, da iz svojega teniškega življenja naredim nekaj več
    E ↑klík
60. kŕpanka -e ž (ŕ)
    1. tiskan ali tkan vzorec, ki ima videz sešitih majhnih koščkov tkanine različnih vzorcev in barv; patchwork (1): Nekoč so se krpanke sestavljale z ostanki, zdaj se to počne z najprestižnejšimi materiali
    2. ekspr. kar je sestavljeno iz več različnih elementov; patchwork (3): Ne potrebujemo še ene teoretične razprave o večkulturnosti, če imamo v resnici krpanko iz nepovezanih skupnosti
    E (↑)kŕpati
61. lastníniti -im nedov. in dov. (í ȋ)
    1. spreminjati družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno: Podjetja, ki so se lastninila z javno ponudbo delnic, zakonodaja zavezuje, da uvrstijo delnice na borzo
    2. pridobivati kaj s postopkom lastninjenja: Vsi v Sloveniji niso bili najemniki stanovanj in niso lastninili stanovanj po stanovanjskem zakonu
    3. nedov., ekspr. vesti se, delovati kot lastnik dobrin: Država si je z zakonom o vodah začela lastniniti vodo
    E (↑)lastnína
62. lêr -a m (ȇ)
    1. pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tek^(SSKJ), prazni tek (1): Na vsakem križišču, kjer stojim, prestavim v ler
    2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; prazni tek (2): spraviti iz lera; biti v leru; Zaključil je svoje kaotično obdobje brezdelja in iz lera prestavil v peto prestavo
    3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; prazni tek (3): Po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala prvi paket dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti // del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; prazni tek (3 //): Filmska slika poganja film v enem kosu od začetka do konca – tudi tam, kjer se sicer zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti prestavi v ler
    E ← nem. Leer(gang) ‘prosti tek’ iz leer ‘prazen’ + Gang ‘hod’
63. libanonizácija -e ž (á) ekspr. vmešavanje države v zadeve druge države ob političnih konfliktih, vojaških spopadih v tej državi zaradi lastnih koristi: Kulturniki smo že ob začetku osamosvajanja napovedali libanonizacijo Jugoslavije
    E po zgledu agl. Lebanonisation po imenu države Libanon
64. lobotomíja -e ž (ȋ)
    1., v drugi polovici 20. stoletja opuščena zaradi osebnostnih sprememb, ki jih povzroča operacijska prekinitev povezav med čelno možgansko regijo in talamusom pri hudih psihičnih obolenjih ali bolečinah: frontalna lobotomija; Kako se človek po lobotomiji spremeni, je na svoje oči videla na prijateljici
    2. ekspr. povzročitev otopelosti, ležernosti: Hrvaška je v tranzicijskih letih doživela neoliberalno lobotomijo kulturnega prostora
    E ← nlat. lobotomia iz gr. lobós ‘pljučno krilo, jetrni reženj, uhelj’ + tvor. od tomḗ ‘rezanje’
65. lôvec ^(SSKJ) -vca m (ó)
    lôvec na gláve ^(SSKJ) -vca -- -- m, člov. (ó, á) ekspr. kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem delodajalcu: Če lovci na glave znajo zagotoviti res izjemne strokovnjake, so podjetja to pripravljena plačati
66. máčka ^(SSKJ) -e ž, člov. (ȃ) ekspr. spolno privlačna ženska: Je izredno fotogenična in še dobra mačka
    E = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a)
67. máli ^(SSKJ) -a -o prid. (ȃ)
    máli šólar -ega -ja m, člov. (ȃ, ọ̑) , do leta 2000 učenec male šole; malošolar: V zgibanki je zapisano, kdaj in zakaj je treba nositi kresničko ter zakaj naj mali šolarji in prvošolčki nosijo rumeno rutico
    málo délo -ega -a s (ȃ, ẹ́) delo, ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega pol minimalne plače: predlog zakona o malem delu; uvajanje spodbud za malo delo; Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev
    málo gospodárstvo -ega -a s (ȃ, ȃ) gospodarstvo, ki vključuje manjša podjetja in obrti: sklad za razvoj malega gospodarstva; Več denarja bo namenjenega spodbujanju nekaterih posebnih projektov, kakršna sta podjetništvo žensk in mladih ter spodbujanje malega gospodarstva na nerazvitih območjih
    málo mórje prisl. (ȃ, ọ̑) ekspr. izraža veliko količino ali mero; veliko^(SSKJ): Na festivalu se je nagnetlo malo morje obiskovalcev
68. martínčkanje -a s (ȋ) ekspr. brezskrbno poležavanje na soncu: Po petkovem čofotanju v bazenu in včerajšnjem martinčkanju v sončni Lipici najboljše slovenske hokejiste drevi čaka vse prej kot sproščeno pomladno razpoloženje
    E ↑martínčkati se
69. martínčkati se -am se nedov. (ȋ) ekspr. brezskrbno poležavati na soncu: Največ je tu mladih, obeh spolov, ki se martinčkajo na soncu, veseleč se prihajajočega poletja
    E (↑)martínček
70. masakrírati ^(SSKJ) -am nedov. in dov. (ȋ)
    1. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: Z bodalom se je masakriral po spodnjem delu telesa
    2. ekspr. uničevati, onemogočati: Kritiki me že deset let brezčutno masakrirajo
    E (↑)masáker
71. mastodónt ^(SSKJ) -a m (ọ̑) ekspr. kar je pretirano veliko, nepraktično, neskladno: nakupovalni mastodonti; železarski mastodont; Gradijo nove trgovske mastodonte, ki bodo zadušili mesto
    E ← agl. mastodont ← nlat. mastodōn ← gr. mastós ‘dojka’ + odoús rod. odóntos ‘zob’
72. mastodóntski -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki se nanaša na kaj pretirano velikega, nepraktičnega, neskladnega: mastodontski projekt; mastodontska birokracija; mastodontska podjetja; Soočamo se s problemom mastodontske univerze in nekaterih, zlasti družboslovnih fakultet, ki so čedalje težje obvladljive z vidika notranjega menedžmenta in tako imenovanih režijskih stroškov
    E ↑mastodónt
73. mcdonaldizacija -e cit. [məgdonaldizácija] ž (á)
    1. širjenje ameriške verige restavracij s hitro prehrano: Mcdonaldizacija je med evropskimi državami še najbolj prizanesla Portugalski
    2. ekspr. prevzemanje zahodnega načina življenja in mišljenja v okviru globalizacije, ki ima za posledico poenotenje življenjskih slogov, kulturnih simbolov različnih narodov: To je lep primer mcdonaldizacije umetniških muzejev
    3. ekspr. proces birokratizacije in racionalizacije dejavnosti, ki ima za posledico slabšo kakovost izdelkov, storitev: Nekateri govorijo o mcdonaldizaciji visokega šolstva, pri čemer vidijo univerzo kot sodobno samopostrežno izobraževalno institucijo
    E po mednarodni verigi restavracij, ki sta jo 1940 ustanovila brata Richard in Maurice McDonald v mestu San Bernardino v Kaliforniji
74. módri ^(SSKJ) -a -o prid. (ọ́)
    módri ángel -ega -a m, člov. (ọ́, á) ekspr. policist: Zaradi prehitre vožnje ga je ustavil modri angel
    módri planét -ega -a m (ọ́, ẹ̑) planet Zemlja: Odgovor, kako preprečiti izginjanje vrst z modrega planeta, so poskušali najti na konferenci Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
75. móž ^(SSKJ) -á m (ọ̑ ȃ)
    možjé v módrem móž -- -- m, mn. člov. (ẹ̑, ọ́; ọ́) ekspr. policisti: Možje v modrem so ga odpeljali na policijsko postajo
76. múlčiti ^(SSKJ) -im nedov. (ū ȗ)
    1. agr. z mletjem stiskati, zmanjševati obseg rastlin, rastlinskih delov, zlasti trave: Pri strojni obdelavi pašnikov velja za optimalno rešitev tista, pri kateri se sočasno kosi, mulči in zbira tako nastali material
    2. ekspr. mleti, uničevati sploh: Neurje s točo je v treh silovitih napadih s šesturnimi presledki dobesedno mulčilo po goricah, za oreh debela toča je cefrala perje in les trsja
    E ← agl. mulch ‘prekriti, osuti (korenine)’
77. múltipráktik -a m (ȗ-á)
    1. gospodinjska priprava za mešanje, stepanje, rezanje: Od manjših gospodinjskih aparatov naj bi imela vsaka kuhinja multipraktik, ročni mešalnik in palični mešalnik
    2. člov.ekspr. kdor zna mnogo stvari dobro narediti: Je vizualni multipraktik; njegova umetnost vključuje slikarstvo, kiparstvo, animacijo, industrijsko oblikovanje, modo
    E v prvem pomenu ← agl. multipractic ( food processor) ‘večnamenski (kuhinjski strojček)’ iz (↑)multi… + (↑)práktičen; v drugem pomenu (↑)multi… + (↑)práktik
78. nakladáč ^(SSKJ) -a m, člov. (á) ekspr. kdor obširno in vsebinsko prazno govori: Zagotovo nočem biti nakladač, ki govori tjavendan, da impresionira ljudi
    E ↑nakládati
79. nakládanje ^(SSKJ) -a s (ȃ) ekspr. obširno in vsebinsko prazno govorjenje: Če ste prepričani, da so vsi hvalospevi zdravi prehrani le nakladanje, boste pač jedli, kot mislite, da je prav
    E ↑nakládati
80. nakládati ^(SSKJ) -am nedov. (ȃ) ekspr. obširno in vsebinsko prazno govoriti: Učil nas je izražati se transparentno, jasno in stvarno, presojati logično in brez emocij, ne nakladati
    E iz kládati iz (↑)klásti
81. nalágati ^(SSKJ) -am nedov. (ȃ)
    1. prenašati program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona: nalagati s spleta na računalnik; Delavce je treba vnaprej obvestiti, da ima podjetje možnost pregledovati vsebino diskov, zato naj zasebnih datotek ne nalagajo
    2. ekspr. tvesti: Nikar mi ne nalagaj teh filozofskih bedarij, ker vse to še predobro vem
    E ↑naložíti
82. naložíti ^(SSKJ) -ím dov. (ī í)
    1. prenesti program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona; prenaložiti (1): naložiti datoteko; naložiti pisave v tiskalnik; Dosežke in rezultate, ki so plod dela množice strokovnjakov, je mogoče v nekaj minutah priklicati iz medmrežja in naložiti v svoj računalnik
    2. ekspr. natvesti: Naložil jima je, da bi z njima rad napravil intervju, v stanovanje pa sta ga spustili, ker je hotel telefonirati
    E (↑)ložíti
83. napolníti ^(SSKJ) in napôlniti ^(SSKJ) -im [napou̯niti] dov. (ī; ó ó)
    napolníti si bateríje -im -- -- in napôlniti -im dov. (ī, ȋ; ó ó) ekspr. dobiti, pridobiti si novih moči, energije: Napolnite si baterije, a ne samo s poležavanjem, temveč bodite kar se da aktivni
84. nášost -i ž (á)
    1. ekspr. privrženost, somišljeništvo: V gospodarstvu se bodo dolgoročni učinki menjav, pri katerih je imela našost prednost pred kvaliteto, šele pokazali
    2. kar kdo prepoznava kot svojino, značilnost skupnosti, kateri pripada: Nacionalne identitete kot skupka vsebinskih lastnosti, ki bi zagotavljal našost kulturne produkcije v Sloveniji, ni smiselno iskati
    E (↑)nàš
85. navijáčica -e ž, člov. (á)
    1. ženska, ki ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: glasna navijačica; klubska navijačica; Manjša skupina danskih navijačic je izbrala igralce, ki so jim najbolj padli v oči
    2. pripadnica organizirane skupine deklet, ki na tekmah z vzklikanjem, petjem in plesom spodbuja eno izmed moštev: V odmoru, ko so za nadaljevanje tekmovanja pripravljali led, se jim je pridružil še kakšen ducat nizozemskih navijačic v oranžnih dresih, ki so skušale publiko spodbuditi, da bi pela in ploskala
    3. ekspr. navdušena privrženka: Na dirkah me spremlja, ker je moja največja navijačica
    E (↑)navijáč
86. navijáštvo -a s (á)
    1. dejavnost navijačev: nogometno navijaštvo; Navijaštvo se je pričelo razvijati v začetku 20. stoletja v ZDA, ki so še danes glavna avtoriteta na tem področju
    2. ekspr. navdušena privrženost: očitati komu navijaštvo; politično navijaštvo; Pretirana gorečnost in navijaštvo lahko preideta v hujskaštvo, vse do pravega netenja medčloveškega sovraštva, nestrpnosti, diskriminacije – nasprotja demokracije
    E (↑)navijáč
87. neštétič prisl. (ẹ̑) ekspr. pri ponavljanju ali v zapovrstju izraža zelo veliko ponovitev: Medtem ko je srkal sok in si pred očmi neštetič vrtel usodne prizore tekme, ni mogel prikriti razočaranja
    E (↑)neštét
88. nevémkólikokrat prisl. (ẹ̑-ọ́) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: Nevemkolikokrat sva že debatirala, merila, pa nikakor ne gre
    E iz ne vém kólikokrat
89. nomenklatúra ^(SSKJ) -e ž, člov. (ȗ) ekspr.
    1. skupina ljudi, ki jih je na vodilne položaje v javni upravi, gospodarstvu, kulturi, znanosti postavljala komunistična oblast: oblastna nomenklatura; Sistem partijske nomenklature je bil odpravljen v programu glasnosti in perestrojke Mihaila Gorbačova
    2. višji, vodilni delavci, politiki, ki se med seboj podpirajo, so si lojalni zaradi osebnih koristi: politična nomenklatura; vladajoča nomenklatura; Državo zdaj vodi avtoritarna birokratska nomenklatura, ki ne potrebuje ne zaveznikov ne ljudstva, saj ima v rokah vse: varnostne službe in denar, ki ji ga prinašata nafta in plin
    E ← nem. Nomenklatur ← lat. nōmenclātūra ‘seznam imen’
90. ôče ^(SSKJ) -éta m (ó ẹ́)
    ôče národa -éta -- m, člov. (ó, á; ẹ́) ekspr. kdor je zaradi svojih zaslug imenovan za voditelja naroda: V očeh ljudi ostaja idealen voditelj: topel in plemenit človek, ki se ne boji priznati poraza, oče naroda, čigar vrednote še danes oblikujejo in povezujejo celotno družbo
91. odvísnež -a m, člov. (ȋ) ekspr. kdor je odvisen od česa, zlasti mamil; odvisnik: adrenalinski odvisnež; odvisnež od alkohola; odvisnež od mamil; Odvisneži morajo za rešitev iz brezna droge spremeniti svoje življenje
    E (↑)odvísen
92. okúžen ^(SSKJ) -a -o prid. (ȗ)
    1. ki ga prizadene računalniški virus: okuženi računalnik; okužena datoteka; Filter preprečuje širjenje virusa do naših uporabnikov in razširjanje okužbe v primeru, da je okužen sistem uporabnika klicnega dostopa
    2. ekspr. ki zaradi predhodne vpletenosti, že izdelanega mnenja o določeni sodni zadevi ne sme sodelovati v z njo povezanem sodnem procesu: okužen sodnik; Sodbo celjskega sodišča, s katero je bil maja lani obsojen na osem let in pol zapora, je višje sodišče razveljavilo, ker je bil sodni senat okužen s podatki iz predkazenskega postopka
    E (↑)okúžiti
93. opráti ^(SSKJ) opêrem dov. (á é)
    opráti denár opêrem -- dov. (á, á; é) ekspr. spraviti nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok: oprati denar v igralnici; Kupnina za prodajo zemljišča je bila za komisijo dokaz, kako se je sklenil krog in opral denar iz domnevnega podkupovanja
94. opredálčkati -am dov. (ȃ) ekspr. opredeliti: Najnovejši razred avtomobilske serije je še težje opredalčkati kot predhodnega // opredeliti se: Kot je običajna praksa pri označbah glasbenih žanrov, je bilo le malo glasbenih skupin, ki so se želele opredalčkati
    E ↑predálčkati
95. otròk ^(SSKJ) -ôka m (ȍ ó)
    otròk cvétja -ôka -- m, člov. (ȍ, ẹ́; ó) nav. mn. , ekspr., zlasti konec 60. let 20. stoletja pripadnik gibanja mladih, nasprotnikov militarizma, sprva vietnamske vojne, ki zanikuje ustaljene družbene norme; hipi^(SSKJ): generacija otrok cvetja; Spaček je postal francoski nacionalni simbol, tako kot Eifflov stolp, in priljubljeno prevozno sredstvo študentov, otrok cvetja in svetovnih popotnikov
    otròk iz epruvéte -ôka -- -- m, člov. (ȍ, ẹ̑; ó) ekspr. otrok, spočet z zunajtelesno oploditvijo: Nemalo otrok iz epruvete si, ko prestopijo prag odraslosti, želi izvedeti, kdo je njihov pravi oče
    otròk s posébnimi potrébami -ôka -- -- -- m, člov. (ȍ, ẹ̑, ẹ̑; ó) otrok, ki zaradi motnje v razvoju, bolezni potrebuje pomoč, prilagoditev programa pri vzgoji in izobraževanju: Zakon omogoča, da se tudi otroci s posebnimi potrebami šolajo v rednih osnovnih šolah
96. ozemljèn ^(SSKJ) -êna -o prid. (ȅ é é) ekspr. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti; stvaren^(SSKJ), prizemljen: Deluje kot zelo ozemljen praktik in je zato prav zanimivo brati njegove izkušnje
    E (↑)ozemljíti
97. ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
    1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
    2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami
    E ↑ozemljíti
98. ozemljítev ^(SSKJ) -tve ž (ȋ) ekspr.
    1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljitev (1): ozemljitev želje; Z idealizmom je treba biti previden, saj lahko brez praktične ozemljitve postane nezanesljiv in nevaren
    2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljitev (2): Ne pozabite si vzeti časa za praktične in posvetne naloge: opravljanje vsakdanjih fizičnih del je koristna tehnika ozemljitve
    E ↑ozemljíti
99. ozemljíti ^(SSKJ) -ím dov. (ī í) ekspr.
    1. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti (2): V ljudski pesmi, kjer je svet mnogo manj zapleten, izvoren, povezan z rojevanjem in minevanjem, najdeta pesnika elemente, ki njuno poezijo ozemljijo
    2. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljiti (3): Optimistično dekle potrebuje nekoga, ki jo zna ozemljiti in ji nuditi oporo – pogosto je starejši, resnejši in bolj izkušen od nje
    E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
100. padálec ^(SSKJ) -lca [in padau̯ca] m, člov. (ȃ) ekspr. kdor nepričakovano, nenapovedano pride kam, stori kaj, navadno nepričakovanega, nezaželenega: Prireditve so se udeležili župan, njegova žena, nekaj občinskih veljakov in nekaj naključnih padalcev
     E (↑)pádati

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani