viktimizacija (1)

1. viktimizácija -e ž (á)
   1. pravn. izpostavljanje žrtve kaznivega dejanja, diskriminacije dodatnim nevšečnostim: Za predlagatelje nove medijske zakonodaje je pomembno, da ne bi otroci ob tem, kar so že hudega izkusili, postali še predmet javnega prikazovanja in s tem dodatne viktimizacije
   2. razglašanje koga za žrtev: ideologija viktimizacije; Živimo v kulturi viktimizacije; dobronamerni terapevti in socialni delavci, ki spodbujajo ljudi, da se oklepajo identitete žrtve, lahko povzročijo veliko škodo
   E ← agl. victimisation iz victim ‘žrtev’ ← lat. victima

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani