Slovar novejšega besedja slovenskega jezika

kv=ekspr. (113-212)

  1. plástični (SSKJ) -a -o prid. (á)
    plástična kártica -e -e ž (á, ȃ) kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu: lična plastična kartica z logotipom; uvedba enotnega evropskega vozniškega dovoljenja v obliki plastične kartice; Namesto za kovanim in papirnatim denarjem bomo ljudje vse pogosteje brskali za plastičnimi karticami in vtipkavali kode, znesek na našem bančnem računu pa bo kopnel
    plástični denár -ega -ja m (á, á) ekspr. kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah: uporaba plastičnega denarja; Razmah plačevanja s plastičnim denarjem navdušuje tudi bančnike, saj je z njim manj dela in država prihrani stroške za vzdrževanje bankovcev in kovancev
  2. podhránjenost (SSKJ) -i ž (ā) ekspr. premajhna, preslaba preskrbljenost s čim: finančna podhranjenost; kadrovska podhranjenost; podhranjenost kulture; V krajevni skupnosti so še enkrat opozorili na naložbeno podhranjenost drugega največjega predela občine, vendar pa so zadovoljni z napovedanimi naložbami
    E (↑)podhránjen
  3. polníti (SSKJ) -im in pôlniti (SSKJ) -im [pou̯niti] nedov. (ī; ó ó)
    polníti si bateríje -im -- -- in pôlniti -im nedov. (ī, ȋ; ó ó) ekspr. dobivati, pridobivati si novih moči, energije: polniti si baterije psihično in fizično; Naši najboljši športniki si bodo lahko oddahnili in začeli vnovič polniti baterije šele po prireditvi svetovnega pokala konec tega tedna
  4. popredálčkati -am dov. (ȃ) ekspr. uvrstiti v skupine glede na enake ali podobne lastnosti: Če imate otroka v vrtcu, vas popredalčkajo glede na premoženjsko stanje vaše družine
    E ↑predálčkati
  5. populárnež -a m, člov. (ȃ) ekspr. popularen človek: Ko se je sobotna prireditev, ki jo naši popularneži tako težko čakajo, končala in so bili viktorji razdeljeni, se je pisana srenja nagrajencev, povabljencev in novinarjev raztepla po mestu
    E (↑)populáren
  6. povpréčništvo -a s (ẹ̑) ekspr.
    1. stanje, lastnost povprečnega (človeka): Dolgočasna vsakdanjost prevladuje v povprečništvu pomehkuženega porabniškega Zahoda
    2. povprečno ravnanje ali dejanje: Vrnila se bom le v primeru, če bom začutila, da se lahko uspešno kosam z najboljšimi; povprečništvo me nikakor ne zanima
    E (↑)povpréčnik
  7. prálec (SSKJ) -lca [in prau̯ca] m, člov. (ȃ) ekspr., navadno v zvezi z denar kdor nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor: pralec (umazanega) denarja; Aretirani milijonar je bil desna roka zdajšnjega mafijskega bossa vseh bossov in blagajnik, finančni minister ter največji pralec zaslužkov na otoku
    E (↑)práti
  8. prálnica (SSKJ) -e ž (ȃ)
    prálnica denárja -e -- ž (ȃ, á) ekspr. ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor: Klubi postajajo igračke milijarderjev in objekti špekulacij finančnih akrobatov, po možnosti pa tudi pralnice denarja za organizirani kriminal
  9. pránje (SSKJ) -a s (ā)
    pránje denárja -a -- s (ā, á) ekspr. spravljanje nelegalno pridobljenega denarja v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor: odkrivanje pranja denarja; preprečevanje pranja denarja; Finančne ustanove niso najboljši kraji za pranje denarja
  10. práti (SSKJ) pêrem nedov. (á é)
    práti denár pêrem -- nedov. (á, á; é) ekspr. spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor: Kdo je stal za njima, kdo vse jima je pomagal prati denar in za koga še sta prala denar, doslej ni znano oziroma vsaj ni objavljeno
  11. prázni (SSKJ) -a -o prid. (á)
    prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
    1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tek(SSKJ), ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
    2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
    3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo // del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov
  12. predálčkanje -a s (ȃ) ekspr. uvrščanje v skupine glede na enake ali podobne lastnosti: Predalčkanje drog v skupine je popoln nesmisel, saj so zelo različne in ni nikakršnega ključa, po katerem bi jih lahko razvrstili
    E ↑predálčkati
  13. predálčkati -am nedov. (ȃ) ekspr. uvrščati v skupine glede na enake ali podobne lastnosti: predalčkati ljudi; predalčkati umetnost; Policija, ki daje informacije, prekrškarjev ne sme predalčkati po narodnostni pripadnosti
    E (↑)predálček
  14. pregoréti (SSKJ) -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. izčrpati se zaradi velike prizadevnosti, vneme; izgoreti(SSKJ): povsem pregoreti; pregoreti v želji po uspehu; Zaveda se, da je v preveliki želji po izvrstnem dosežku v svoji karieri že prevečkrat pregorela in na posameznih tekmah ni dosegla tistega, kar je bila vsekakor sposobna doseči
    E (↑)goréti
  15. pregorévati (SSKJ) -am nedov. (ẹ́) ekspr. izčrpavati se zaradi velike prizadevnosti, vneme; izgorevati(SSKJ): čustveno pregorevati; Venomer je treba delati nekaj svežega in s tem napredovati; pregorevati začneš takrat, ko se ne počutiš več stoodstotno dobro
    E ↑pregoréti
  16. prenajédati se -am se nedov. (ẹ́)
    1. pretirano veliko jesti; prenažirati se, preobjedati se (1): Na zabavi se ne prenajedajte!
    2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; preobjedati se (2): Pri ekstremnih shujševalnih dietah ali postu lahko ljudje, ki so bili kdaj anoreksični ali so se prenajedali, v kratkem času pridobijo še več kilogramov
    3. ekspr. postajati naveličan česa: Politika spregleduje, da se njen vpliv manjša, ker se občinstvo prenajeda ideologije in nerelevantnosti
    E (↑)prenajésti se
  17. prenažíranje -a s (ȋ) ekspr. čezmerno uživanje hrane; prenajedanje (1), preobjedanje (1): Vsako praznično prenažiranje je za telo velik stres in napor
    E ↑prenažírati se
  18. prenažírati se -am se nedov. (ȋ) ekspr. pretirano veliko jesti; prenajedati se (1), preobjedati se (1): prenažirati se z mesom; Večina se nas, kadar smo slabe volje, utrujeni, potrti, živčni, prenažira
    E (↑)prenažréti se
  19. prestížnik -a m (ȋ) ekspr.
    1. člov. kdor ima ugled, veljavo v primerjavi z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost; prestižnež (1): Edini cilj takemu prestižniku so uspeh, veljava, kariera, moč, slava in denar
    2. predmet, ki povečuje ugled lastnika, proizvajalca; prestižnež (2): Med hoteli bo tudi prestižnik s sedmimi zvezdicami
    E (↑)prestíž
  20. previséti (SSKJ) -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. prebiti, preživeti, navadno brezdelno; pretičati(SSKJ): Vse dneve previsi po lokalih
    E (↑)viséti
  21. prigrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr.
    1. z velikim prizadevanjem doseči kaj: Trenutno je njegova edina skrb, kako se prigrebsti do napredovanja
    2. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Zame so zdaleč najzabavnejši televizijski program prenosi sej iz državnega zbora, kadar se ljudje, ki so se prigrebli v politiko, začno prerekati o raznih vrednotah
    E ↑grêbsti se
  22. prigrêbsti si -grêbem si dov. (é) ekspr. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Prigrebel si je položaj predsednika nadzornega sveta
    E (↑)grêbsti
  23. prijádrati (SSKJ) -am dov. (ȃ) ekspr. z jadranjem dobiti, doseči: Prijadral jim je prvo mesto
    E (↑)jádrati
  24. pritêči (SSKJ) -têčem dov. (é) ekspr. s tekom dobiti, doseči: Tekači so si pritekli uvrstitev med najboljših deset
    E (↑)têči
  25. pritléhen (SSKJ) -hna -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki kaže, odraža nizko moralno stopnjo, duhovno ozkost, omejenost osebe ali njenega ravnanja, dejanja: pritlehna manipulacija; pritlehno dejanje; pritlehno podtikanje; Uradni poročili obeh omenjenih organov sta potrdili, da gre zgolj za podtikanja in pritlehna namigovanja
    E iz pri tléh
  26. pritléhnost -i ž (ẹ̑) ekspr. lastnost, značilnost pritlehnega: politična pritlehnost; Če se vnaprej odrekamo visokim ciljem, smo že vnaprej pristali na pritlehnost
    E ↑pritléhen
  27. privesláti (SSKJ) -ám dov. (á ȃ) ekspr. z veslanjem dobiti, doseči: Sloveniji je priveslal prvo zlato kolajno
    E (↑)vesláti
  28. prizemljèn -êna -o prid. (ȅ é é) ekspr. ki je zelo stvaren v svojih pogledih in dejanjih; stvaren(SSKJ), ozemljen: prizemljen človek; Seveda je dobro biti prizemljen, praktičen, znati poskrbeti zase, vendar moramo presegati zgolj funkcionalnost
    E ↑prizemljíti
  29. prizemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
    1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljevati (1): Svojo zgodbo prizemljuje z bogastvom zanimivih, bolj ali manj neznanih detajlov in življenjske empirije
    2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljevati (2): Zakon prizemljuje ljudi v realnost in jih ne pelje v fantazijo, zakon je torej preveč zahteven, realističen in ne dovolj romantičen
    E ↑prizemljíti
  30. prizemljítev -tve ž (ȋ) ekspr.
    1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljitev (1): prepričljiva prizemljitev poezije; Pri prizemljitvi solidarnosti, polne zaposlenosti in sploh večje socialne pravičnosti se mora Evropa vprašati, do kam je sposobna in pripravljena iti
    2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljitev (2): Za ekipo je po prvi zmagi hitro prišla tudi prizemljitev
    E ↑prizemljíti
  31. prizemljíti -ím dov. (ī í)
    1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da kaj ali kdo ostane na tleh: Varnostni protiteroristični ukrepi so prizemljili na stotine letal
    2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljiti (1): Velja prizemljiti nekatere že evforične kupne navade domačih odjemalcev
    3. ekspr. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljiti (2): Konkurenca bi marsikoga prizemljila
    E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
  32. prodájati (SSKJ) -am nedov. (ȃ)
    prodájati mèglo -am -- nedov. (ȃ, ə̀) ekspr. nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga: Šarlatani so skušali na forumu prodajati meglo
  33. prodáti (SSKJ) -dám dov. (á)
    prodáti mèglo -dám -- dov. (á, ə̀) ekspr. zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav: V predvolilnem času je oblast ljudstvu prodala meglo, ki ji lahko nasedejo le tisti, ki jim še danes ni jasno, v čem je razlika med certifikati in delnicami
  34. programírati (SSKJ) -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr. načrtno razvijati ali zavirati določene sposobnosti, lastnosti koga: programirati svoje otroke; Družba, vera, družina, celo zgodovina nas programirajo – učijo nas, kaj je dobro, kaj slabo, kaj je sprejemljivo in kaj ni
    E (↑)programírati
  35. radodájen -jna -o prid. (ā) ekspr., navadno v ženskem spolu ki z lahkoto, rad privoli v spolni odnos: Tale deklina je hudo radodajna
    E = hrv., srb. radòdājan, slovaš. radodajný iz (↑)ràd + (↑)dáti
  36. radodájka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki z lahkoto, rada privoli v spolni odnos: biti radodajka; Ves denar bo pognal za cenene radodajke
    E = hrv., srb. radòdājka, univerbizirano iz radodájna žénska
  37. rámbo -a m, člov. (ȃ) ekspr. neustrašen moški, ki s svojo močjo vedno premaga nasprotnika, pri čemer je fizična sila navadno upravičena z bojem za preživetje: Mišičasti in do zob oboroženi rambo je izurjen za posredovanje tudi v najtežjih situacijah
    E po priimku ameriškega literarnega akcijskega junaka Johna Ramba
  38. razgrétež -a m, člov. (ẹ̑) ekspr. kdor zlasti z nasilnim vedenjem kaže svojo razburjenost, jezo, ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: Kri med navijači je zavrela, ko so hoteli možje v modrem odstraniti navijače s stadiona, posledice pa so bile hude, saj so se razgreteži spravili še na uničevalski pohod po mestu
    E (↑)razgréti
  39. raztréščenost -i ž (ẹ̑) ekspr. stanje velikega notranjega nemira, neurejenosti, nezbranosti: Ta svet je poln detajlov, epizod, gest in premikov, ki pa kljub vsemu v tej svoji raztreščenosti delujejo koherentno – in povezuje jih ravno na odru ustvarjena iluzija življenja
    E (↑)raztréščiti
  40. reciklíranje -a s (ȋ)
    1. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: recikliranje odpadnega papirja; stroški recikliranja; Načrtovani regijski centri so osnovni pogoj za izrabo potencialnih možnosti recikliranja, ponovne uporabe odpadkov in uporabe sekundarnih surovin
    2. ekspr. ponovna uporaba, oživljanje, reaktualizacija: Incident bi lahko odpravili kot nesrečno epizodo industrije, ki je odkrila veselje do recikliranja starih idej, če ne bi pri njej iskal inspiracije ameriški pravosodni minister
    E ↑reciklírati
  41. reciklírati -am nedov. in dov. (ȋ)
    1. ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu: reciklirati odpadke; Velik problem predstavlja kratka življenjska doba oblačil, saj večina prezgodaj pristane na odlagališčih in le majhen procent se reciklira
    2. ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati: Težava današnje glasbe je, da se vse preveč reciklira – ni več ne časa ne denarja za odkrivanje novega
    E ← nem. reziklieren iz (↑)re… + tvor. od (↑)cíkel
  42. reklámarski -a -o prid. (ȃ) ekspr. ki se nanaša na reklamarje ali reklamo: reklamarsko stališče; V kodeksu odvetniške poklicne etike imamo točno napisano, kaj šteje za reklamo oziroma reklamarsko nastopanje
    E (↑)reklámar
  43. resetírati -am dov. in nedov. (ȋ)
    1. ponastaviti napravo, pogosto s ponovnim zagonom: resetirati računalnik; Kadar virusi v računalniku napravijo tako zmedo, da programske operacije ne delujejo več, nam ne preostane drugega, kakor da ga resetiramo
    2. ekspr. obnoviti, oživiti: Ali je dejansko nujna neka velika svetovna vojna, da se vsaj minimalno resetirajo najosnovnejši parametri kolektivnega razuma?
    E ← agl. reset iz (↑)re… + set ‘postaviti, namestiti’
  44. robotizácija -e ž (á)
    1. uvedba, uvajanje robotov, opremljanje z roboti: avtomatizacija in robotizacija; robotizacija proizvodnje; Z robotizacijo lakiranja bodo zmanjšali porabo lakov
    2. ekspr. navajanje na ravnanje, delanje po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: En razlog za to, da imaš psa, je univerzalen: druženje z njim upočasnjuje robotizacijo človeka
    E (↑)robotizírati
  45. sadjejédec -dca m, člov. (ẹ̑)
    1. kdor se prehranjuje samo s sadjem, zelenjavo, jedrci in semeni nekaterih rastlin; frutarijanec: Ugotavljam, da je v Sloveniji že kar nekaj prepričanih sadjejedcev, ki so si po več mesecih in celo letih sadno-zelenjavne prehrane dali pregledati kri in rezultat je bil odlična krvna slika
    2. ekspr. kdor rad jé sadje: Če si bolj sadjejedec, potem si nakupi sadja
    E ↑sadjejéd
  46. sívi (SSKJ) -a -o prid. (í)
    síve célice -ih -lic ž, mn. (í, ẹ̑) ekspr. možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
    síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ) gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
    síva péga -e -e ž (í, ẹ́) mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
    sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr. starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
    sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄) nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
  47. skeníranje -a s (ȋ)
    1. pretvorba napisanega ali naslikanega na papir v elektronsko obliko z elektronsko napravo: skeniranje knjig; Obdelava podatkov obsega skeniranje in optično prepoznavanje popisnih obrazcev //ekspr. hitro branje, pregled: Preletite razprti strani časnika in če vas nič ne pritegne, obrnite stran in nadaljujte s skeniranjem
    2. vnos črtne kode v računalnik: Dosledno skeniranje črtne kode bi zmanjšalo napake pri izdaji zdravil
    3. pregled stanja: Po končanem skeniranju datoteke se prikaže pogovorno okno s sporočilom o najdenih napakah //ekspr. pozorno, kritično opazovanje: Po skeniranju okolice sem ugotovila, da je še vse na istem mestu
    E ↑skenírati
  48. skenírati -am dov. in nedov. (ȋ)
    1. z elektronsko napravo pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: Fotokopije je skeniral in jih objavil na spletu //ekspr. na hitro prebrati, pregledati: Časopisov niti ne beremo, prej skeniramo njihovo podobo
    2. vnesti črtno kodo v računalnik: Kupci si lahko na samopostrežni blagajni sami skenirajo cene izdelkov
    3. pregledati stanje: Spomenik so skenirali zaradi izdelave dvojnika in selitve, čeprav še niso preverili, ali ga je sploh mogoče prestaviti // nedov., ekspr. pozorno, kritično opazovati: Trener bo bržkone skeniral tekmo s tribune
    E ← agl. scan ‘preleteti, bežno pregledati, posneti’
  49. skropucálo -a s (á) ekspr. površno, slabo narejena stvar, delo: Predlog je pravno skropucalo, ki je v nasprotju s slovensko zakonodajo
    E (↑)skrpucálo
  50. slávnež -a m, člov. (ȃ) ekspr. kdor je slaven: Kljub sproščenemu zvezdniškemu glamurju vse več ameriških filmskih slavnežev, hodeč po rdeči preprogi, misli tudi na aktualno politiko
    E (↑)sláven
  51. smetíšče (SSKJ) -a s (í)
    smetíšče zgodovíne -a -- s (í, í) ekspr. zaradi neaktualnosti časovno odpisani dogodki, stvari in ljudje: Palica je kot didaktični pripomoček svoje opravila in je že zdavnaj na smetišču zgodovine
  52. smôlček -čka m, člov. (ȏ) ekspr. kdor je rojen 29. februarja: Od 10. do 14. ure bodo rajali smolčki, stari štiri in osem let, od 13. do 17. ure pa dvanajst- in šestnajstletniki
    E (↑)smôla
  53. sprogramírati -am dov. (ȋ)
    1. pripraviti nov računalniški program ali del njega, navadno s programskim jezikom: Nekega večera nisem mogel zaspati in sem idejo zrisal na robček, nato sem jo v enem dnevu sprogramiral za splet, pozneje pa še mobilno različico
    2. ekspr. načrtno razviti ali zavreti določene sposobnosti, lastnosti koga: Družba me je sprogramirala tako, da bi se ji pustil avtomatično voditi: moje misli imajo vgrajen filter družbene zavesti
    E ↑programírati
  54. stampédo -a m (ẹ̑)
    1. nenadzorovano masovno, hitro premikanje ljudi, večjih živali v isto smer: preživeti stampedo; žrtev stampeda; Za popolno blamažo so poskrbeli razjarjeni domači navijači, ki so jih policisti komajda zadržali pred stampedom
    2. ekspr. nenadzorovana, navadno hitra sprememba česa: Evforičnih borznih stampedov smo imeli v časih tržnega gospodarstva že kar nekaj
    E ← hrv., srb. stampȇdo ← agl. stampede ← špan. estampida ‘divji, brezglavi beg črede’ iz estamper ‘stiskati, pritiskati’
  55. stárčica -e ž, člov. (ȃ) ekspr. stara ženska; starka(SSKJ): Starčica, ki se je peljala s kolesom, je pri ustavljanju nerodno padla
    E (↑)stárka
  56. stóinèn -êna -o štev. (ọ̑-ȅ ọ̑-é ọ̑-é) ekspr. vsakovrsten: Obožujem gobe na stoinen način
    E iz stó in èn
  57. stóinênkrat prisl. (ọ̑-é) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: Kot da ni bilo stoinenkrat pojasnjeno, kaj je želel poudariti
    E ↑stóinèn + (↑)krat
  58. stráhec -hca m, živ. (ȃ) ekspr. majhen strah; duhec(SSKJ): Ko Zala vošči lahko noč mamici in očku, strahec za zaveso oživi
    E (↑)stráh
  59. súhica (SSKJ) -e ž, člov. (ȗ) ekspr. zelo suha ženska: V zadnjem letu se je nekoliko zredila, a je še vedno prava suhica
    E (↑)súhec
  60. superman -a cit. [súpermen] in súpermen -a m, člov. (ȗ) ekspr. nadpovprečno sposoben moški, ki je navadno uspešen na več področjih; supermoški: Nisem superman, čeprav mi tekmeci tega ne verjamejo | Katastrofa zna biti popolna, če ne bo kakšnega supermena
    E ← agl. superman iz (↑)super... + man ‘moški, človek’
  61. súpermôški -ega m, člov. (ȗ-ó) ekspr. nadpovprečno sposoben moški, ki je navadno uspešen na več področjih; superman: Ker je supermoških in superžensk le omejeno število, poskušata oba spola nasprotnemu z zvijačami prodati svojo idealno podobo
    E (↑)super... + (↑)môški
  62. súperžénska -e ž, člov. (ȗ-ẹ́) ekspr. nadpovprečno sposobna ženska, ki je navadno uspešna na več področjih: Palico je izgubila že na začetku proge, a potem kot prava superženska vseeno prismučala na zmagovalni oder
    E (↑)super... + (↑)žénska
  63. svetôvni (SSKJ) -a -o prid. (ō)
    svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ) glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe
    svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr. ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta
    svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́) svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja
  64. svinčéni (SSKJ) -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki je v zvezi s pritiski v minulem obdobju, zaznamovanem s komunističnim, socialističnim režimom: svinčeni časi; svinčena leta; V svinčenih sedemdesetih nismo mogli odpreti časopisa in prižgati televizorja, ne da bi nam ob tem polnili glavo z režimskim nakladanjem
    E (↑)svínec
  65. šaráda (SSKJ) -e ž (ȃ)ekspr. pretveza, pri kateri se ustvarja vtis, da je kaj resnično ali urejeno dobro, čeprav dejansko ni: politična šarada; Šaradi z odpiranjem že odprte tovarne naj bi po kuloarskih informacijah botrovala neka druga politična odločitev
    E ← nem. Scharade, agl. charade ← frc. charade ‘zlogovna uganka’ ← provans. charrado ‘klepet’
  66. šókterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) ekspr. nenaden, skrajen, močen poseg, ukrep za reševanje kakega problema: politična šokterapija; Milijoni se ga bodo spominjali predvsem po njegovi šokterapiji, s katero je s sprostitvijo cen državo pahnil v inflacijsko spiralo, ki je prebivalcem z devalvacijo valute čez noč pogoltnila vse prihranke
    E ← agl. shock therapy iz (↑)šók in (↑)terapíja
  67. špórtnik (SSKJ) -a m, živ. (ọ̑) ekspr. avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; športni avtomobil(SSKJ): prestižni športnik; štirivratni športnik; Gre za družinskega športnika, namenjenega očetom, ki si radi privoščijo poskočnejšo vožnjo, hkrati pa potrebujejo uporabno vozilo z veliko prtljažnega prostora
    E (↑)špórt
  68. terminátor1 -ja m (ȃ)
    1. člov.ekspr. zelo močen človek: Američanov ne moti, da je jemal steroide in da ima včasih čuden smisel za humor, marsikdo pa se boji, da se igralec v resnici vidi kot voditelj vojske terminatorjev
    2. teh. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla; kabelski končnik(SSKJ): Potrebujemo dva zaključna člena, t. i. terminatorja, ki kabel na vsaki strani zaključita
    E ← agl. terminator iz terminate ‘dokončati’; prvi pomen po filmskem liku Terminator
    terminátor2 -- v prid. rabi, v zvezi terminator tehnologija tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev: Nevladne organizacije in tudi nekatere države zahtevajo globalno prepoved terminator tehnologije
  69. típček -čka m, člov. (ȋ) ekspr. moški, navadno mlajši: Lekcijo sem osvojila, od takrat vem, da taki tipčki niso zame
    E (↑)típ1
  70. tísočodstótni -a -o prid. (ȋ-ọ̑) ekspr. ki v določeni lastnosti dosega zelo veliko mero: tisočodstotni uspeh; tisočodstotna varnost; Obnašajo se, kot bi bili še vedno v obdobju tisočodstotne inflacije
    E k tísoč odstótkov
    tísočodstótno prisl. (ȋ-ọ̑): Njegova mirna in premišljena narava je tokrat odpovedala tisočodstotno
  71. užítkar (SSKJ) -ja m, člov. (ȋ) ekspr. kdor teži za uživanjem, užitki; uživač(SSKJ): gurmanski užitkar; Imava to srečo, da imava oba rada lepe stvari in da imava podoben okus glede veliko stvari – glasbe, oblačenja, hrane; oba sva užitkarja
    E (↑)užítek
  72. užitkáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. težiti za uživanjem, užitki, močno uživati: Nekateri menijo, da se po končanem postu lahko zopet užitkari na polno
    E ↑užítkar
  73. užitkárjenje -a s (á) ekspr. teženje za uživanjem, užitki: V parku je precej bazenov in plaž s privlačnim drobnim peskom, ki z malo domišljije spominjajo na užitkarjenje pod tropskim soncem
    E ↑užitkáriti
  74. užítkarski (SSKJ) -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se nanaša na teženje za uživanjem, užitki: užitkarsko poležavanje; užitkarsko popotovanje; Atene so poskrbele za užitkarsko kulturno poletje z zmagovalno kombinacijo vrhunskih grških in svetovnih umetnikov
    E ↑užítkar
  75. vandalizíranje -a s (ȋ) ekspr. poškodovanje, uničevanje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: organizirano vandaliziranje; Že iz samega besedila odločbe je razvidno, da se bo ta dokument uporabljal kot presedan pri nadaljnjem vandaliziranju okolja v območju, ki ga pokriva upravna enota
    E ↑vandalizírati
  76. vandalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr. s poškodovanjem uničevati kaj koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: Ne ve se, kdo je vandaliziral 1400 let staro svetišče, vendar domnevajo, da je to maščevanje za zavrnitev gostoljubja olimpijski bakli
    E ← agl. vandalise, nem. vandalisieren iz (↑)vandál
  77. véliki (SSKJ) -a -o prid. (ẹ̑)
    véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr. država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
    véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é) kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
    véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
    1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
    2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
  78. vréčar (SSKJ) -ja m, člov. (ẹ̑) ekspr. kdor na prostem prenoči v spalni vreči: sprejeti vrečarje v kamp; Vrečarji so imeli navado prenočevati na vseh prostih zelenicah v občini
    E (↑)vréča
  79. vróči (SSKJ) -a -e prid. (ọ́)
    vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
    vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
    vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ) tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
    vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn. , ekspr., v zvezi s kot blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
    vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr. položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
    vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr. položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
    vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
  80. vrtíčkarstvo (SSKJ) -a s (ȋ) ekspr. opravljanje dela brez sodelovanja z drugimi in brez širšega pogleda na problematiko: Ključna ovira slovenskega preboja v svet je klasično vrtičkarstvo, brez posluha za skupno nastopanje navzven
    E (↑)vrtíčkar
  81. vúdu1 -ja in vudú -ja in voodoo -ja cit. [vúdu in vudú] m (ȗ)
    1. karibska vera, izvirajoča iz zahodne Afrike, za katero je značilno priznavanje enega božanstva in čaščenje duhov v povezavi z magijskimi praksami: preganjati vudu; obred vuduja; Vudu je pogosto pomenil samo nekaj slabega, čeprav etična načela svečenikom dovoljujejo uporabo nadnaravnih sil predvsem v dobre namene, le v brezizhodnem položaju pa tudi v slabe
    2. ekspr. neznanstvena obravnava znanstvene tematike: Včasih vse skupaj spominja bolj na vudu kot na sodobno znanost, komentira njihove poskuse profesor s fakultete za fiziko na univerzi v ZDA
    3. zabavna glasba, podobna glasbi, značilni za verski kult vudu: elektronski vudu; Medina je mesto sedanjosti in prihodnosti, virtualno mesto, kjer se prepletajo rock, funk, trance, vudu in elektronika
    E ← agl. voodoo ← kreol. voudou ← zahodnoafriško
    vúdu2 -- v prid. rabi; vudujski: vudu lutka; vudu magija; Na Haitiju je snemala dokumentarni film o tamkajšnjih vudu ritualih
  82. zadét (SSKJ) -a -o prid. (ẹ̑)
    1. pog. omamljen, navadno z mamili; pribit: zadet od trave; Bila sta tako zadeta, da se ne spomnita, kaj se je zgodilo
    2. ekspr. ki je v stanju, za katerega so značilna podobna občutja kot pri omamljenju: Bistvo zaljubljenosti je ravno v tem, da se kar zgodi; če iščeš ljubezen s pomočjo zemljevida idealnega partnerja v glavi, potem nikoli ne moreš biti zadet od ljubezni
    E ↑zadéti se
  83. zagrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr. narediti kaj z namenom doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: zagrebsti se za mesto direktorja; Zagrebel se je za vsako žogo
    E ↑grêbsti se
  84. zagrétež -a m, člov. (ẹ̑) ekspr. kdor se zelo navdušuje, zavzema za kaj in to navdušeno tudi dela: kolesarski zagretež; politični zagretež; Deset največjih zagretežev je postavilo dve protestni tabli in na ograjo bližnjega vrtca napise »Zahtevamo parkirišča«
    E (↑)zagréti
  85. zaplézati se (SSKJ) -am se dov. (ẹ̑) ekspr. zaradi svojega delovanja priti v nevaren, navadno brezizhoden položaj: Zavarovalnica se je zaplezala z nakupom banke
    E (↑)plézati
  86. zaslúgarstvo -a s (ȗ) ekspr. delovanje, ravnanje, ki temelji na pretiranem poudarjanju lastnih zaslug: Zaslugarstvo nikakor ne bi smelo vstopati v politično igro
    E (↑)zaslúga
  87. zasvájati -am nedov. (á)
    1. delati, da kdo postaja zasvojen s čim: Najrazličnejša zdravila nas vse bolj zasvajajo
    2. ekspr. vzbujati občutek, spravljati v odnos popolne (čustvene) predanosti: Že nekaj časa imam občutek, da me počasi zasvajaš in da se temu zaman upiram
    E (↑)zasvojíti
  88. zavŕtež -a m, člov. (ȓ) ekspr. kdor v življenju ne uresničuje svojih potreb, želja, kar se odraža v duševnem stanju neugodja: Z nasprotovanjem zakonu so si nakopali nepopularne čustvene nalepke konservativcev, spolnih zavrtežev, šovinistov in nazadnjakov
    E (↑)zavréti2
  89. zdolgočásenec -nca [zdou̯gočasenəc] m, člov. (ȃ) ekspr. zdolgočasen človek: Konec tedna se je po mestu sprehajalo kar nekaj zdolgočasencev, ki niso ne vedeli ne znali, kam bi in kako
    E (↑)zdolgočásiti
  90. zdrávorazúmarski -a -o prid. (ā-ȗ) ekspr. ki sprejema zdravi razum kot vodilo pri mišljenju, ravnanju: Kakršen koli dialog z nosilci zdravorazumarskih argumentov na obeh sprtih straneh je že naprej obsojen na neuspeh
    E iz zdràv razúm
  91. zelêni (SSKJ) -a -o prid. (é)
    zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn. posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
    zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr. organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
    zelêna mêja -e -e ž (é, é) območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
    zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
    1., v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
    2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
    zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ) trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
    zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
    1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
    2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
    zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑) most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
    zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́) zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
    zelêni podòr -ega -ôra m (é, ȍ ó) gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
    zelêno gíbanje -ega -a s (é, í) delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
    zelêno gnojênje -ega -a s (é, é) gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
  92. zgúbar -ja m, člov. (ȗ)ekspr. neuspešen človek: Možakar je popoln zgubar, ki se mu je ponesrečilo prav vse, česar se je v življenju lotil
    E (↑)izgúbar
  93. zímzelênček -čka m, živ. (ȋ-é) ekspr. dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zlasti popevka; evergrin(SSKJ): Avtor besedila in avtor glasbe se morata odlično poznati, čutiti in šele potem se lahko rodi zimzelenček
    E (↑)zímzelen
  94. zmasakrírati -am dov. (ȋ)
    1. pomoriti, poklati: Tragedija se je zgodila, ko je razjarjena množica zmasakrirala begunce, ki so si poiskali zatočišče v mestu
    2. razmesariti: zmasakrirati truplo z nožem; Zmasakriral mu je obraz do nerazpozavnosti
    3. ekspr. uničiti, onemogočiti: Mediji so ga zmasakrirali zaradi nepreverjanja informacij in doživel je že milijonske tožbe
    E (↑)masakrírati
  95. zmerjáški -a -o prid. (á) ekspr. ki izraža nejevoljo, nezadovoljstvo s kom, s čim, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami: Ne bom komentirala zmerjaških klicev, pisem in polemik, sicer ne bom pisala v tem dnevniku nič drugega
    E iz zmerjáč iz (↑)zmérjati
  96. zminírati -am dov. (ȋ)
    1. razstreliti kaj z minami, eksplozivom: Vojska je bloke zminirala zato, ker so menda iz njih na začetku prejšnjega tedna izstrelili raketo, ki je zadela vojaški helikopter
    2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj ne doseže svojega cilja, namena: Pripravljeni so tudi večkrat zminirati javni razpis na sodišču in jih sploh ne zanima škoda, povzročena investitorju
    E (↑)minírati
  97. zómbi -ja m (ọ̑)
    1. živ., po nekaterih verovanjih mitološko bitje, ki je s pomočjo magije oživelo, v filmih pogosto upodobljeno kot razpadajoče bitje, ki deluje pod nadzorom koga: Zli vudujski čarovniki, ki se ukvarjajo s črno magijo, naj bi s svojim čarobnim napitkom zakrivili nastanek zombijev
    2. člov.ekspr. kdor je počasen v svojih reakcijah, brezvoljen in neobčutljiv na dogodke v okolici: Je zombi na dveh nogah, ki dela dve, tri ali več izmen zapored
    E ← agl. zombie, verjetno iz nekega zahodnoafriškega jezika
  98. žívček -čka m (ȋ) ekspr.
    1. skupek celičnih vlaken, ki prevajajo dražljaje; živec(SSKJ): Sploh se ne pozna več, da je bil živček okvarjen //nav. mn. ta skupek pri človeku zlasti glede na sposobnost obvladovanja čustev, vznemirjenosti; živec(SSKJ): Stres kar šviga na vse strani in živčki so napeti kot struna
    2. člov. zelo živ, živahen človek; živec(SSKJ): Je pravi živček, niti sekundo ni pri miru
    E (↑)žívec
  99. žúr (SSKJ) -a m (ȗ)
    1. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabava(SSKJ), žurka (2): iti na žur; študentski žur; Včerajšnji žur je bil za mnoge, ki jih jutri čaka prvi šolski dan, zadnja priložnost, da poletje popolnoma izkoristijo
    2. pog. prijetno vzdušje; žurka (3): Večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču
    3. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žurka (4): Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur
    E ← frc. jour (fixe) ‘za obiske določen dan’ iz jour ‘dan’ (in fixe ‘določen’)
  100. žúrka -e ž (ȗ)
    1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žur(SSKJ): Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
    2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabava(SSKJ), žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
    3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
    4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko
    E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr

   1 13 113


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA