kv=ekspr. (101-200)

101. papirologíja -e ž (ȋ) ekspr. odvečna administracija in dokumentacija v zvezi s čim: Prav neprijazna zakonodaja in gora papirologije naj bi mnoge odvračala od oddajanja sob turistom
     E = hrv., srb. papirològija, polj. papierologia iz (↑)papír + gr. -logía iz (↑)lógos
102. párčkanje -a s (ȃ) ekspr. združevanje v pare, parčke, navadno zaradi priložnostnega ljubimkanja, spolnega združevanja: Na eni strani imamo opraviti z ločitvami, na drugi pa s parčkanjem osamljenih duš, saj verjamemo, da si vsak zasluži malce romantike
     E iz párčkati se iz (↑)párček
103. partitokracíja -e ž (ȋ) ekspr. vladavina ene ali več političnih strank, ki uveljavljajo zlasti svoje interese: Medtem ko se države Evropske unije resno ubadajo z nalogo, kako ohraniti dosežene socialne standarde, naša partitokracija taca v tem občutljivem družbenem prostoru po slonovsko
     E ← it. partitocrazia iz partito ‘stranka’ + tvor. od gr. krátos ‘moč, oblast’
104. pasjeljúbec -bca m, člov. (ȗ) ekspr.
     1. ljubitelj psov: Probleme imam, kadar pasjeljubci psa pobožajo in ga s tem zmedejo
     2. poznavalec psov: Da ti psi ne bi nikoli smeli biti skupaj, bili so dobesedno jurišni bataljon, so besede uglednega pasjeljubca in skrbnika štirinožcev z dolgoletnimi izkušnjami
     E iz ljúbec psôv
105. pásji ^(SSKJ) -a -e prid. (á)
     pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr. nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
     pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑) tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
     pásje zavetíšče -ega -a s (á, í) začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
     pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑) podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
106. pedalíranje -a s (ȋ)
     1. pritiskanje na pedal kolesa: enonožno pedaliranje; Brez električnega pogona gre pedaliranje prav lahko, ker je konstrukcija kolesa posrečena
     2. ekspr. vožnja s kolesom: Na čakalni listi je bilo vsaj 200 pedaliranja željnih in na koncu je Kras doživelo kar 700 kolesarjev, če ne še kakšen več
     E ↑pedalírati
107. pedalírati -am nedov. (ȋ)
     1. pritiskati na pedal kolesa: Kadar koli pedalirate, vam pomaga še elektromotor
     2. ekspr. voziti se s kolesom: Po planinski poti ne moreš pedalirati
     E ← nem. pedalieren iz (↑)pedál
108. pêrla ^(SSKJ) -e ž, člov. (ȇ) ekspr. kdor zaradi prevladujočih pozitivnih lastnosti vzbuja pozornost, odobravanje: Naša zadnja hišna pomočnica je res prava perla
     E ← nem. Perle ← romansko *perula k lat. perna v pomenu ‘školjka’
109. pétrodólar -ja m (ẹ̑-ọ̄) ekspr. zaslužek države izvoznice od prodaje nafte v dolarjih: Država, ki je bila po razpadu Sovjetske zveze skoraj na psu, je s petrodolarji obogatela
     E ← agl. petrodollar iz (↑)petro(léj) + (↑)dólar
110. pištólar ^(SSKJ) -ja m, člov. (ọ̑) ekspr. kdor strelja s pištolo: Policisti so jeznoritega pištolarja vzeli s seboj, preiskavo pa nadaljujejo
     E (↑)pištóla
111. pištólarski -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki se nanaša na pištolarje: pištolarski selektor; pištolarska reprezentanca; Strelski obračuni so vse pogostejša praksa pištolarske ameriške družbe, kjer se orožje prodaja na policah poleg kruha
     E ↑pištólar
112. pívce -a s (ȋ) ekspr. pivo: iti na pivce; pivce za živce pitje piva za sprostitev; Odpravil se je za točilni pult po še eno pivce
     E (↑)pívo
113. plástični ^(SSKJ) -a -o prid. (á)
     plástična kártica -e -e ž (á, ȃ) kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu: lična plastična kartica z logotipom; uvedba enotnega evropskega vozniškega dovoljenja v obliki plastične kartice; Namesto za kovanim in papirnatim denarjem bomo ljudje vse pogosteje brskali za plastičnimi karticami in vtipkavali kode, znesek na našem bančnem računu pa bo kopnel
     plástični denár -ega -ja m (á, á) ekspr. kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah: uporaba plastičnega denarja; Razmah plačevanja s plastičnim denarjem navdušuje tudi bančnike, saj je z njim manj dela in država prihrani stroške za vzdrževanje bankovcev in kovancev
114. podhránjenost ^(SSKJ) -i ž (ā) ekspr. premajhna, preslaba preskrbljenost s čim: finančna podhranjenost; kadrovska podhranjenost; podhranjenost kulture; V krajevni skupnosti so še enkrat opozorili na naložbeno podhranjenost drugega največjega predela občine, vendar pa so zadovoljni z napovedanimi naložbami
     E (↑)podhránjen
115. polníti ^(SSKJ) -im in pôlniti ^(SSKJ) -im [pou̯niti] nedov. (ī; ó ó)
     polníti si bateríje -im -- -- in pôlniti -im nedov. (ī, ȋ; ó ó) ekspr. dobivati, pridobivati si novih moči, energije: polniti si baterije psihično in fizično; Naši najboljši športniki si bodo lahko oddahnili in začeli vnovič polniti baterije šele po prireditvi svetovnega pokala konec tega tedna
116. popredálčkati -am dov. (ȃ) ekspr. uvrstiti v skupine glede na enake ali podobne lastnosti: Če imate otroka v vrtcu, vas popredalčkajo glede na premoženjsko stanje vaše družine
     E ↑predálčkati
117. populárnež -a m, člov. (ȃ) ekspr. popularen človek: Ko se je sobotna prireditev, ki jo naši popularneži tako težko čakajo, končala in so bili viktorji razdeljeni, se je pisana srenja nagrajencev, povabljencev in novinarjev raztepla po mestu
     E (↑)populáren
118. povpréčništvo -a s (ẹ̑) ekspr.
     1. stanje, lastnost povprečnega (človeka): Dolgočasna vsakdanjost prevladuje v povprečništvu pomehkuženega porabniškega Zahoda
     2. povprečno ravnanje ali dejanje: Vrnila se bom le v primeru, če bom začutila, da se lahko uspešno kosam z najboljšimi; povprečništvo me nikakor ne zanima
     E (↑)povpréčnik
119. prálec ^(SSKJ) -lca [in prau̯ca] m, člov. (ȃ) ekspr., navadno v zvezi z denar kdor nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor: pralec (umazanega) denarja; Aretirani milijonar je bil desna roka zdajšnjega mafijskega bossa vseh bossov in blagajnik, finančni minister ter največji pralec zaslužkov na otoku
     E (↑)práti
120. prálnica ^(SSKJ) -e ž (ȃ)
     prálnica denárja -e -- ž (ȃ, á) ekspr. ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor: Klubi postajajo igračke milijarderjev in objekti špekulacij finančnih akrobatov, po možnosti pa tudi pralnice denarja za organizirani kriminal
121. pránje ^(SSKJ) -a s (ā)
     pránje denárja -a -- s (ā, á) ekspr. spravljanje nelegalno pridobljenega denarja v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor: odkrivanje pranja denarja; preprečevanje pranja denarja; Finančne ustanove niso najboljši kraji za pranje denarja
122. práti ^(SSKJ) pêrem nedov. (á é)
     práti denár pêrem -- nedov. (á, á; é) ekspr. spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor: Kdo je stal za njima, kdo vse jima je pomagal prati denar in za koga še sta prala denar, doslej ni znano oziroma vsaj ni objavljeno
123. prázni ^(SSKJ) -a -o prid. (á)
     prázni ték -ega -a m (á, ẹ̑)
     1. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tek^(SSKJ), ler (1): V praznem teku je do konca pritisnil na plin
     2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; ler (2): Počivam, kadar to res rabim; možgani so v praznem teku in po navdihu si izberem dejavnost, ki mi to omogoča
     3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; ler (3): Po skoraj dveh mesecih praznega teka bi se iskanje resnice (čeprav je ta pojem v politiki relativen) res že lahko nadaljevalo // del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; ler (3 //): Hiter vizualni ritem mora prikriti luknje v logiki in pomanjkljivosti v zgodbi oziroma prazni tek med nizanjem pogosto osupljivih prizorov
124. predálčkanje -a s (ȃ) ekspr. uvrščanje v skupine glede na enake ali podobne lastnosti: Predalčkanje drog v skupine je popoln nesmisel, saj so zelo različne in ni nikakršnega ključa, po katerem bi jih lahko razvrstili
     E ↑predálčkati
125. predálčkati -am nedov. (ȃ) ekspr. uvrščati v skupine glede na enake ali podobne lastnosti: predalčkati ljudi; predalčkati umetnost; Policija, ki daje informacije, prekrškarjev ne sme predalčkati po narodnostni pripadnosti
     E (↑)predálček
126. pregoréti ^(SSKJ) -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. izčrpati se zaradi velike prizadevnosti, vneme; izgoreti^(SSKJ): povsem pregoreti; pregoreti v želji po uspehu; Zaveda se, da je v preveliki želji po izvrstnem dosežku v svoji karieri že prevečkrat pregorela in na posameznih tekmah ni dosegla tistega, kar je bila vsekakor sposobna doseči
     E (↑)goréti
127. pregorévati ^(SSKJ) -am nedov. (ẹ́) ekspr. izčrpavati se zaradi velike prizadevnosti, vneme; izgorevati^(SSKJ): čustveno pregorevati; Venomer je treba delati nekaj svežega in s tem napredovati; pregorevati začneš takrat, ko se ne počutiš več stoodstotno dobro
     E ↑pregoréti
128. prenajédati se -am se nedov. (ẹ́)
     1. pretirano veliko jesti; prenažirati se, preobjedati se (1): Na zabavi se ne prenajedajte!
     2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; preobjedati se (2): Pri ekstremnih shujševalnih dietah ali postu lahko ljudje, ki so bili kdaj anoreksični ali so se prenajedali, v kratkem času pridobijo še več kilogramov
     3. ekspr. postajati naveličan česa: Politika spregleduje, da se njen vpliv manjša, ker se občinstvo prenajeda ideologije in nerelevantnosti
     E (↑)prenajésti se
129. prenažíranje -a s (ȋ) ekspr. čezmerno uživanje hrane; prenajedanje (1), preobjedanje (1): Vsako praznično prenažiranje je za telo velik stres in napor
     E ↑prenažírati se
130. prenažírati se -am se nedov. (ȋ) ekspr. pretirano veliko jesti; prenajedati se (1), preobjedati se (1): prenažirati se z mesom; Večina se nas, kadar smo slabe volje, utrujeni, potrti, živčni, prenažira
     E (↑)prenažréti se
131. prestížnik -a m (ȋ) ekspr.
     1. člov. kdor ima ugled, veljavo v primerjavi z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost; prestižnež (1): Edini cilj takemu prestižniku so uspeh, veljava, kariera, moč, slava in denar
     2. predmet, ki povečuje ugled lastnika, proizvajalca; prestižnež (2): Med hoteli bo tudi prestižnik s sedmimi zvezdicami
     E (↑)prestíž
132. previséti ^(SSKJ) -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. prebiti, preživeti, navadno brezdelno; pretičati^(SSKJ): Vse dneve previsi po lokalih
     E (↑)viséti
133. prigrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr.
     1. z velikim prizadevanjem doseči kaj: Trenutno je njegova edina skrb, kako se prigrebsti do napredovanja
     2. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Zame so zdaleč najzabavnejši televizijski program prenosi sej iz državnega zbora, kadar se ljudje, ki so se prigrebli v politiko, začno prerekati o raznih vrednotah
     E ↑grêbsti se
134. prigrêbsti si -grêbem si dov. (é) ekspr. z intenzivno dejavnostjo, prizadevanjem priti do česa: Prigrebel si je položaj predsednika nadzornega sveta
     E (↑)grêbsti
135. prijádrati ^(SSKJ) -am dov. (ȃ) ekspr. z jadranjem dobiti, doseči: Prijadral jim je prvo mesto
     E (↑)jádrati
136. pritêči ^(SSKJ) -têčem dov. (é) ekspr. s tekom dobiti, doseči: Tekači so si pritekli uvrstitev med najboljših deset
     E (↑)têči
137. pritléhen ^(SSKJ) -hna -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki kaže, odraža nizko moralno stopnjo, duhovno ozkost, omejenost osebe ali njenega ravnanja, dejanja: pritlehna manipulacija; pritlehno dejanje; pritlehno podtikanje; Uradni poročili obeh omenjenih organov sta potrdili, da gre zgolj za podtikanja in pritlehna namigovanja
     E iz pri tléh
138. pritléhnost -i ž (ẹ̑) ekspr. lastnost, značilnost pritlehnega: politična pritlehnost; Če se vnaprej odrekamo visokim ciljem, smo že vnaprej pristali na pritlehnost
     E ↑pritléhen
139. privesláti ^(SSKJ) -ám dov. (á ȃ) ekspr. z veslanjem dobiti, doseči: Sloveniji je priveslal prvo zlato kolajno
     E (↑)vesláti
140. prizemljèn -êna -o prid. (ȅ é é) ekspr. ki je zelo stvaren v svojih pogledih in dejanjih; stvaren^(SSKJ), ozemljen: prizemljen človek; Seveda je dobro biti prizemljen, praktičen, znati poskrbeti zase, vendar moramo presegati zgolj funkcionalnost
     E ↑prizemljíti
141. prizemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
     1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljevati (1): Svojo zgodbo prizemljuje z bogastvom zanimivih, bolj ali manj neznanih detajlov in življenjske empirije
     2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljevati (2): Zakon prizemljuje ljudi v realnost in jih ne pelje v fantazijo, zakon je torej preveč zahteven, realističen in ne dovolj romantičen
     E ↑prizemljíti
142. prizemljítev -tve ž (ȋ) ekspr.
     1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljitev (1): prepričljiva prizemljitev poezije; Pri prizemljitvi solidarnosti, polne zaposlenosti in sploh večje socialne pravičnosti se mora Evropa vprašati, do kam je sposobna in pripravljena iti
     2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljitev (2): Za ekipo je po prvi zmagi hitro prišla tudi prizemljitev
     E ↑prizemljíti
143. prizemljíti -ím dov. (ī í)
     1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da kaj ali kdo ostane na tleh: Varnostni protiteroristični ukrepi so prizemljili na stotine letal
     2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljiti (1): Velja prizemljiti nekatere že evforične kupne navade domačih odjemalcev
     3. ekspr. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljiti (2): Konkurenca bi marsikoga prizemljila
     E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
144. prodájati ^(SSKJ) -am nedov. (ȃ)
     prodájati mèglo -am -- nedov. (ȃ, ə̀) ekspr. nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga: Šarlatani so skušali na forumu prodajati meglo
145. prodáti ^(SSKJ) -dám dov. (á)
     prodáti mèglo -dám -- dov. (á, ə̀) ekspr. zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav: V predvolilnem času je oblast ljudstvu prodala meglo, ki ji lahko nasedejo le tisti, ki jim še danes ni jasno, v čem je razlika med certifikati in delnicami
146. programírati ^(SSKJ) -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr. načrtno razvijati ali zavirati določene sposobnosti, lastnosti koga: programirati svoje otroke; Družba, vera, družina, celo zgodovina nas programirajo – učijo nas, kaj je dobro, kaj slabo, kaj je sprejemljivo in kaj ni
     E (↑)programírati
147. radodájen -jna -o prid. (ā) ekspr., navadno v ženskem spolu ki z lahkoto, rad privoli v spolni odnos: Tale deklina je hudo radodajna
     E = hrv., srb. radòdājan, slovaš. radodajný iz (↑)ràd + (↑)dáti
148. radodájka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki z lahkoto, rada privoli v spolni odnos: biti radodajka; Ves denar bo pognal za cenene radodajke
     E = hrv., srb. radòdājka, univerbizirano iz radodájna žénska
149. rámbo -a m, člov. (ȃ) ekspr. neustrašen moški, ki s svojo močjo vedno premaga nasprotnika, pri čemer je fizična sila navadno upravičena z bojem za preživetje: Mišičasti in do zob oboroženi rambo je izurjen za posredovanje tudi v najtežjih situacijah
     E po priimku ameriškega literarnega akcijskega junaka Johna Ramba
150. razgrétež -a m, člov. (ẹ̑) ekspr. kdor zlasti z nasilnim vedenjem kaže svojo razburjenost, jezo, ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: Kri med navijači je zavrela, ko so hoteli možje v modrem odstraniti navijače s stadiona, posledice pa so bile hude, saj so se razgreteži spravili še na uničevalski pohod po mestu
     E (↑)razgréti
151. raztréščenost -i ž (ẹ̑) ekspr. stanje velikega notranjega nemira, neurejenosti, nezbranosti: Ta svet je poln detajlov, epizod, gest in premikov, ki pa kljub vsemu v tej svoji raztreščenosti delujejo koherentno – in povezuje jih ravno na odru ustvarjena iluzija življenja
     E (↑)raztréščiti
152. reciklíranje -a s (ȋ)
     1. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: recikliranje odpadnega papirja; stroški recikliranja; Načrtovani regijski centri so osnovni pogoj za izrabo potencialnih možnosti recikliranja, ponovne uporabe odpadkov in uporabe sekundarnih surovin
     2. ekspr. ponovna uporaba, oživljanje, reaktualizacija: Incident bi lahko odpravili kot nesrečno epizodo industrije, ki je odkrila veselje do recikliranja starih idej, če ne bi pri njej iskal inspiracije ameriški pravosodni minister
     E ↑reciklírati
153. reciklírati -am nedov. in dov. (ȋ)
     1. ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu: reciklirati odpadke; Velik problem predstavlja kratka življenjska doba oblačil, saj večina prezgodaj pristane na odlagališčih in le majhen procent se reciklira
     2. ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati: Težava današnje glasbe je, da se vse preveč reciklira – ni več ne časa ne denarja za odkrivanje novega
     E ← nem. reziklieren iz (↑)re… + tvor. od (↑)cíkel
154. reklámarski -a -o prid. (ȃ) ekspr. ki se nanaša na reklamarje ali reklamo: reklamarsko stališče; V kodeksu odvetniške poklicne etike imamo točno napisano, kaj šteje za reklamo oziroma reklamarsko nastopanje
     E (↑)reklámar
155. resetírati -am dov. in nedov. (ȋ)
     1. ponastaviti napravo, pogosto s ponovnim zagonom: resetirati računalnik; Kadar virusi v računalniku napravijo tako zmedo, da programske operacije ne delujejo več, nam ne preostane drugega, kakor da ga resetiramo
     2. ekspr. obnoviti, oživiti: Ali je dejansko nujna neka velika svetovna vojna, da se vsaj minimalno resetirajo najosnovnejši parametri kolektivnega razuma?
     E ← agl. reset iz (↑)re… + set ‘postaviti, namestiti’
156. robotizácija -e ž (á)
     1. uvedba, uvajanje robotov, opremljanje z roboti: avtomatizacija in robotizacija; robotizacija proizvodnje; Z robotizacijo lakiranja bodo zmanjšali porabo lakov
     2. ekspr. navajanje na ravnanje, delanje po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: En razlog za to, da imaš psa, je univerzalen: druženje z njim upočasnjuje robotizacijo človeka
     E (↑)robotizírati
157. sadjejédec -dca m, člov. (ẹ̑)
     1. kdor se prehranjuje samo s sadjem, zelenjavo, jedrci in semeni nekaterih rastlin; frutarijanec: Ugotavljam, da je v Sloveniji že kar nekaj prepričanih sadjejedcev, ki so si po več mesecih in celo letih sadno-zelenjavne prehrane dali pregledati kri in rezultat je bil odlična krvna slika
     2. ekspr. kdor rad jé sadje: Če si bolj sadjejedec, potem si nakupi sadja
     E ↑sadjejéd
158. sívi ^(SSKJ) -a -o prid. (í)
     síve célice -ih -lic ž, mn. (í, ẹ̑) ekspr. možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
     síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ) gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
     síva péga -e -e ž (í, ẹ́) mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
     sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr. starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
     sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄) nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
159. skeníranje -a s (ȋ)
     1. pretvorba napisanega ali naslikanega na papir v elektronsko obliko z elektronsko napravo: skeniranje knjig; Obdelava podatkov obsega skeniranje in optično prepoznavanje popisnih obrazcev //ekspr. hitro branje, pregled: Preletite razprti strani časnika in če vas nič ne pritegne, obrnite stran in nadaljujte s skeniranjem
     2. vnos črtne kode v računalnik: Dosledno skeniranje črtne kode bi zmanjšalo napake pri izdaji zdravil
     3. pregled stanja: Po končanem skeniranju datoteke se prikaže pogovorno okno s sporočilom o najdenih napakah //ekspr. pozorno, kritično opazovanje: Po skeniranju okolice sem ugotovila, da je še vse na istem mestu
     E ↑skenírati
160. skenírati -am dov. in nedov. (ȋ)
     1. z elektronsko napravo pretvoriti napisano ali naslikano na papir v elektronsko obliko: Fotokopije je skeniral in jih objavil na spletu //ekspr. na hitro prebrati, pregledati: Časopisov niti ne beremo, prej skeniramo njihovo podobo
     2. vnesti črtno kodo v računalnik: Kupci si lahko na samopostrežni blagajni sami skenirajo cene izdelkov
     3. pregledati stanje: Spomenik so skenirali zaradi izdelave dvojnika in selitve, čeprav še niso preverili, ali ga je sploh mogoče prestaviti // nedov., ekspr. pozorno, kritično opazovati: Trener bo bržkone skeniral tekmo s tribune
     E ← agl. scan ‘preleteti, bežno pregledati, posneti’
161. skropucálo -a s (á) ekspr. površno, slabo narejena stvar, delo: Predlog je pravno skropucalo, ki je v nasprotju s slovensko zakonodajo
     E (↑)skrpucálo
162. slávnež -a m, člov. (ȃ) ekspr. kdor je slaven: Kljub sproščenemu zvezdniškemu glamurju vse več ameriških filmskih slavnežev, hodeč po rdeči preprogi, misli tudi na aktualno politiko
     E (↑)sláven
163. smetíšče ^(SSKJ) -a s (í)
     smetíšče zgodovíne -a -- s (í, í) ekspr. zaradi neaktualnosti časovno odpisani dogodki, stvari in ljudje: Palica je kot didaktični pripomoček svoje opravila in je že zdavnaj na smetišču zgodovine
164. smôlček -čka m, člov. (ȏ) ekspr. kdor je rojen 29. februarja: Od 10. do 14. ure bodo rajali smolčki, stari štiri in osem let, od 13. do 17. ure pa dvanajst- in šestnajstletniki
     E (↑)smôla
165. sprogramírati -am dov. (ȋ)
     1. pripraviti nov računalniški program ali del njega, navadno s programskim jezikom: Nekega večera nisem mogel zaspati in sem idejo zrisal na robček, nato sem jo v enem dnevu sprogramiral za splet, pozneje pa še mobilno različico
     2. ekspr. načrtno razviti ali zavreti določene sposobnosti, lastnosti koga: Družba me je sprogramirala tako, da bi se ji pustil avtomatično voditi: moje misli imajo vgrajen filter družbene zavesti
     E ↑programírati
166. stampédo -a m (ẹ̑)
     1. nenadzorovano masovno, hitro premikanje ljudi, večjih živali v isto smer: preživeti stampedo; žrtev stampeda; Za popolno blamažo so poskrbeli razjarjeni domači navijači, ki so jih policisti komajda zadržali pred stampedom
     2. ekspr. nenadzorovana, navadno hitra sprememba česa: Evforičnih borznih stampedov smo imeli v časih tržnega gospodarstva že kar nekaj
     E ← hrv., srb. stampȇdo ← agl. stampede ← špan. estampida ‘divji, brezglavi beg črede’ iz estamper ‘stiskati, pritiskati’
167. stárčica -e ž, člov. (ȃ) ekspr. stara ženska; starka^(SSKJ): Starčica, ki se je peljala s kolesom, je pri ustavljanju nerodno padla
     E (↑)stárka
168. stóinèn -êna -o štev. (ọ̑-ȅ ọ̑-é ọ̑-é) ekspr. vsakovrsten: Obožujem gobe na stoinen način
     E iz stó in èn
169. stóinênkrat prisl. (ọ̑-é) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: Kot da ni bilo stoinenkrat pojasnjeno, kaj je želel poudariti
     E ↑stóinèn + (↑)krat
170. stráhec -hca m, živ. (ȃ) ekspr. majhen strah; duhec^(SSKJ): Ko Zala vošči lahko noč mamici in očku, strahec za zaveso oživi
     E (↑)stráh
171. súhica ^(SSKJ) -e ž, člov. (ȗ) ekspr. zelo suha ženska: V zadnjem letu se je nekoliko zredila, a je še vedno prava suhica
     E (↑)súhec
172. superman -a cit. [súpermen] in súpermen -a m, člov. (ȗ) ekspr. nadpovprečno sposoben moški, ki je navadno uspešen na več področjih; supermoški: Nisem superman, čeprav mi tekmeci tega ne verjamejo | Katastrofa zna biti popolna, če ne bo kakšnega supermena
     E ← agl. superman iz (↑)super... + man ‘moški, človek’
173. súpermôški -ega m, člov. (ȗ-ó) ekspr. nadpovprečno sposoben moški, ki je navadno uspešen na več področjih; superman: Ker je supermoških in superžensk le omejeno število, poskušata oba spola nasprotnemu z zvijačami prodati svojo idealno podobo
     E (↑)super... + (↑)môški
174. súperžénska -e ž, člov. (ȗ-ẹ́) ekspr. nadpovprečno sposobna ženska, ki je navadno uspešna na več področjih: Palico je izgubila že na začetku proge, a potem kot prava superženska vseeno prismučala na zmagovalni oder
     E (↑)super... + (↑)žénska
175. svetôvni ^(SSKJ) -a -o prid. (ō)
     svetôvna glásba -e -e ž (ō, ȃ) glasba, ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe: Do zdaj je sodeloval že pri več kot 30 projektih avtorske glasbe različnih stilov jazza in svetovne glasbe
     svetôvna vás -e -í ž (ō, ȃ ȋ) ekspr. ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto; globalna vas: Živimo v svetovni vasi, v svetovnem gospodarstvu, tudi izobrazba postaja mednarodna, študentje so zelo mobilni, med seboj se merijo najboljši z različnih koncev sveta
     svetôvni splèt -ega spléta m (ō, ȅ ẹ́) svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; internet (2), medmrežje (2), medomrežje (2), splet: uporabniki svetovnega spleta; Med športnim prenosom se lahko prek svetovnega spleta povežemo z navijači nasprotnega tabora in izmenjujemo mnenja
176. svinčéni ^(SSKJ) -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki je v zvezi s pritiski v minulem obdobju, zaznamovanem s komunističnim, socialističnim režimom: svinčeni časi; svinčena leta; V svinčenih sedemdesetih nismo mogli odpreti časopisa in prižgati televizorja, ne da bi nam ob tem polnili glavo z režimskim nakladanjem
     E (↑)svínec
177. šaráda ^(SSKJ) -e ž (ȃ)ekspr. pretveza, pri kateri se ustvarja vtis, da je kaj resnično ali urejeno dobro, čeprav dejansko ni: politična šarada; Šaradi z odpiranjem že odprte tovarne naj bi po kuloarskih informacijah botrovala neka druga politična odločitev
     E ← nem. Scharade, agl. charade ← frc. charade ‘zlogovna uganka’ ← provans. charrado ‘klepet’
178. šókterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) ekspr. nenaden, skrajen, močen poseg, ukrep za reševanje kakega problema: politična šokterapija; Milijoni se ga bodo spominjali predvsem po njegovi šokterapiji, s katero je s sprostitvijo cen državo pahnil v inflacijsko spiralo, ki je prebivalcem z devalvacijo valute čez noč pogoltnila vse prihranke
     E ← agl. shock therapy iz (↑)šók in (↑)terapíja
179. špórtnik ^(SSKJ) -a m, živ. (ọ̑) ekspr. avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; športni avtomobil^(SSKJ): prestižni športnik; štirivratni športnik; Gre za družinskega športnika, namenjenega očetom, ki si radi privoščijo poskočnejšo vožnjo, hkrati pa potrebujejo uporabno vozilo z veliko prtljažnega prostora
     E (↑)špórt
180. terminátor¹ -ja m (ȃ)
     1. člov.ekspr. zelo močen človek: Američanov ne moti, da je jemal steroide in da ima včasih čuden smisel za humor, marsikdo pa se boji, da se igralec v resnici vidi kot voditelj vojske terminatorjev
     2. teh. žarg. priprava za zaščito konca električnega kabla; kabelski končnik^(SSKJ): Potrebujemo dva zaključna člena, t. i. terminatorja, ki kabel na vsaki strani zaključita
     E ← agl. terminator iz terminate ‘dokončati’; prvi pomen po filmskem liku Terminator
     terminátor² -- v prid. rabi, v zvezi terminator tehnologija tehnologija, s pomočjo katere se z gensko spremembo doseže samouničenje semena rastlin in s tem onemogoči hranjenje semena za naslednjo setev: Nevladne organizacije in tudi nekatere države zahtevajo globalno prepoved terminator tehnologije
181. típček -čka m, člov. (ȋ) ekspr. moški, navadno mlajši: Lekcijo sem osvojila, od takrat vem, da taki tipčki niso zame
     E (↑)típ¹
182. tísočodstótni -a -o prid. (ȋ-ọ̑) ekspr. ki v določeni lastnosti dosega zelo veliko mero: tisočodstotni uspeh; tisočodstotna varnost; Obnašajo se, kot bi bili še vedno v obdobju tisočodstotne inflacije
     E k tísoč odstótkov
     tísočodstótno prisl. (ȋ-ọ̑): Njegova mirna in premišljena narava je tokrat odpovedala tisočodstotno
183. užítkar ^(SSKJ) -ja m, člov. (ȋ) ekspr. kdor teži za uživanjem, užitki; uživač^(SSKJ): gurmanski užitkar; Imava to srečo, da imava oba rada lepe stvari in da imava podoben okus glede veliko stvari – glasbe, oblačenja, hrane; oba sva užitkarja
     E (↑)užítek
184. užitkáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. težiti za uživanjem, užitki, močno uživati: Nekateri menijo, da se po končanem postu lahko zopet užitkari na polno
     E ↑užítkar
185. užitkárjenje -a s (á) ekspr. teženje za uživanjem, užitki: V parku je precej bazenov in plaž s privlačnim drobnim peskom, ki z malo domišljije spominjajo na užitkarjenje pod tropskim soncem
     E ↑užitkáriti
186. užítkarski ^(SSKJ) -a -o prid. (ȋ) ekspr. ki se nanaša na teženje za uživanjem, užitki: užitkarsko poležavanje; užitkarsko popotovanje; Atene so poskrbele za užitkarsko kulturno poletje z zmagovalno kombinacijo vrhunskih grških in svetovnih umetnikov
     E ↑užítkar
187. vandalizíranje -a s (ȋ) ekspr. poškodovanje, uničevanje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: organizirano vandaliziranje; Že iz samega besedila odločbe je razvidno, da se bo ta dokument uporabljal kot presedan pri nadaljnjem vandaliziranju okolja v območju, ki ga pokriva upravna enota
     E ↑vandalizírati
188. vandalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr. s poškodovanjem uničevati kaj koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: Ne ve se, kdo je vandaliziral 1400 let staro svetišče, vendar domnevajo, da je to maščevanje za zavrnitev gostoljubja olimpijski bakli
     E ← agl. vandalise, nem. vandalisieren iz (↑)vandál
189. véliki ^(SSKJ) -a -o prid. (ẹ̑)
     véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr. država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
     véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é) kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
     véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
     1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
     2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
190. vréčar ^(SSKJ) -ja m, člov. (ẹ̑) ekspr. kdor na prostem prenoči v spalni vreči: sprejeti vrečarje v kamp; Vrečarji so imeli navado prenočevati na vseh prostih zelenicah v občini
     E (↑)vréča
191. vróči ^(SSKJ) -a -e prid. (ọ́)
     vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
     1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
     2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
     vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
     1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
     2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
     vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ) tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
     vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn. , ekspr., v zvezi s kot blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
     vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr. položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
     vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr. položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
     vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
     1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
     2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
192. vrtíčkarstvo ^(SSKJ) -a s (ȋ) ekspr. opravljanje dela brez sodelovanja z drugimi in brez širšega pogleda na problematiko: Ključna ovira slovenskega preboja v svet je klasično vrtičkarstvo, brez posluha za skupno nastopanje navzven
     E (↑)vrtíčkar
193. vúdu¹ -ja in vudú -ja in voodoo -ja cit. [vúdu in vudú] m (ȗ)
     1. karibska vera, izvirajoča iz zahodne Afrike, za katero je značilno priznavanje enega božanstva in čaščenje duhov v povezavi z magijskimi praksami: preganjati vudu; obred vuduja; Vudu je pogosto pomenil samo nekaj slabega, čeprav etična načela svečenikom dovoljujejo uporabo nadnaravnih sil predvsem v dobre namene, le v brezizhodnem položaju pa tudi v slabe
     2. ekspr. neznanstvena obravnava znanstvene tematike: Včasih vse skupaj spominja bolj na vudu kot na sodobno znanost, komentira njihove poskuse profesor s fakultete za fiziko na univerzi v ZDA
     3. zabavna glasba, podobna glasbi, značilni za verski kult vudu: elektronski vudu; Medina je mesto sedanjosti in prihodnosti, virtualno mesto, kjer se prepletajo rock, funk, trance, vudu in elektronika
     E ← agl. voodoo ← kreol. voudou ← zahodnoafriško
     vúdu² -- v prid. rabi; vudujski: vudu lutka; vudu magija; Na Haitiju je snemala dokumentarni film o tamkajšnjih vudu ritualih
194. zadét ^(SSKJ) -a -o prid. (ẹ̑)
     1. pog. omamljen, navadno z mamili; pribit: zadet od trave; Bila sta tako zadeta, da se ne spomnita, kaj se je zgodilo
     2. ekspr. ki je v stanju, za katerega so značilna podobna občutja kot pri omamljenju: Bistvo zaljubljenosti je ravno v tem, da se kar zgodi; če iščeš ljubezen s pomočjo zemljevida idealnega partnerja v glavi, potem nikoli ne moreš biti zadet od ljubezni
     E ↑zadéti se
195. zagrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr. narediti kaj z namenom doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: zagrebsti se za mesto direktorja; Zagrebel se je za vsako žogo
     E ↑grêbsti se
196. zagrétež -a m, člov. (ẹ̑) ekspr. kdor se zelo navdušuje, zavzema za kaj in to navdušeno tudi dela: kolesarski zagretež; politični zagretež; Deset največjih zagretežev je postavilo dve protestni tabli in na ograjo bližnjega vrtca napise »Zahtevamo parkirišča«
     E (↑)zagréti
197. zaplézati se ^(SSKJ) -am se dov. (ẹ̑) ekspr. zaradi svojega delovanja priti v nevaren, navadno brezizhoden položaj: Zavarovalnica se je zaplezala z nakupom banke
     E (↑)plézati
198. zaslúgarstvo -a s (ȗ) ekspr. delovanje, ravnanje, ki temelji na pretiranem poudarjanju lastnih zaslug: Zaslugarstvo nikakor ne bi smelo vstopati v politično igro
     E (↑)zaslúga
199. zasvájati -am nedov. (á)
     1. delati, da kdo postaja zasvojen s čim: Najrazličnejša zdravila nas vse bolj zasvajajo
     2. ekspr. vzbujati občutek, spravljati v odnos popolne (čustvene) predanosti: Že nekaj časa imam občutek, da me počasi zasvajaš in da se temu zaman upiram
     E (↑)zasvojíti
200. zavŕtež -a m, člov. (ȓ) ekspr. kdor v življenju ne uresničuje svojih potreb, želja, kar se odraža v duševnem stanju neugodja: Z nasprotovanjem zakonu so si nakopali nepopularne čustvene nalepke konservativcev, spolnih zavrtežev, šovinistov in nazadnjakov
     E (↑)zavréti²

   1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani