Slovar novejšega besedja slovenskega jezika
Piksel (3)
-
píksel -sla m (í) pog. najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; slikovna pika, slikovna točka: Sliko je razdelil na piksle, kamera je te piksle projicirala kot električne impulze na zaslon elektronke in ustvarjala stalno gibljivo sliko
E ← agl. pixel iz pic(ture')s el(ement) ‘element slike’
-
naslovljív -a -o prid. (ī í í) rač. iz katerega lahko procesor prebere ali vanj zapiše podatek: Piksel predstavlja najmanjšo naslovljivo enoto slike, ki se jo lahko prebere ali nariše
E (↑)naslovíti
-
slikôvni (SSKJ) -a -o prid. (ō)
slikôvna píka -e -e ž (ō, í) najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; piksel, slikovna točka: Pri nakupu fotoaparata je pomembna ločljivost, ki se meri v milijonih slikovnih pik, pri čemer več pomeni boljšo ločljivost, vendar to ni edino merilo
slikôvna tóčka -e -e ž (ō, ọ̑) najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; piksel, slikovna pika: Kljub povečanemu številu slikovnih točk zaslona naj bi slika delovala sprano in spominjala na pozabljene televizorje iz osemdesetih let
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani