Slovar novejšega besedja slovenskega jezika

Piksel (3)


  1. píksel -sla m () pog. najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; slikovna pika, slikovna točka: Sliko je razdelil na piksle, kamera je te piksle projicirala kot električne impulze na zaslon elektronke in ustvarjala stalno gibljivo sliko
    Eagl. pixel iz pic(ture')s el(ement) ‘element slike’
  2. naslovljív -a -o prid. (ī í í) rač. iz katerega lahko procesor prebere ali vanj zapiše podatek: Piksel predstavlja najmanjšo naslovljivo enoto slike, ki se jo lahko prebere ali nariše
    E (↑)naslovíti
  3. slikôvni (SSKJ) -a -o prid. (ō)
    slikôvna píka -e -e ž (ō, í) najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; piksel, slikovna točka: Pri nakupu fotoaparata je pomembna ločljivost, ki se meri v milijonih slikovnih pik, pri čemer več pomeni boljšo ločljivost, vendar to ni edino merilo
    slikôvna tóčka -e -e ž (ō, ọ̑) najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; piksel, slikovna pika: Kljub povečanemu številu slikovnih točk zaslona naj bi slika delovala sprano in spominjala na pozabljene televizorje iz osemdesetih let



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA