besedil (101)

1. besedílni ^(SSKJ) -a -o prid. (ȋ)
   besedílni kórpus -ega -a m (ȋ, ọ̑) zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; jezikovni korpus: Pri slovarjih zbiranje potrebnega gradiva olajšujejo in časovno krajšajo računalniki ter računalniško zbrani besedilni korpusi
2. besedilopísec -sca m, člov. (ȋ) kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce; tekstopisec: Moja izkušnja s slovensko popularno glasbo pa je, da ne manjka ne izvajalcev ne drugih ustvarjalcev, vštevši besedilopisce, ki odlično jadrajo v slovenščini
   E iz písec besedíla
3. besedilopíska -e ž, člov. (ȋ) ženska, ki piše besedila za različne glasbene izvajalce; tekstopiska: Alenka, ti si poleg tega, da si odlična pevka, tudi besedilopiska, zato te lepo prosim, da spesniš kratek verz na ime in priimek svojega gosta
   E ↑besedilopísec
4. besediloslôvni -a -o prid. (ȏ) jezikosl. ki je v zvezi z besediloslovjem: Tako izčrpna analiza, tudi besediloslovna (sovezje, sovisnost, napovedovanje, navezovanje), potrjuje avtorjevo mnenje, da so naslovi eden osrednjih stilotvornih pojavov poročevalskega stila
   E (↑)besediloslóvje
5. mèdbesedílni -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki je v zvezi z različnimi povezavami med besedili in njihovimi medsebojnimi vplivi; intertekstualni: medbesedilni postopki; medbesedilne primerjave; Pisanje o knjigah se ne more udejanjiti drugače kot prek citiranja, povzemanja, evociranja in še kakšnega medbesedilnega postopka
   E iz mèdbesedílo iz (↑)med… + (↑)besedílo
6. mèdbesedílnost -i ž (ȅ-ȋ)
   1. lastnost besedil, ki se kaže v različnih povezavah med njimi; intertekstualnost (1): Pojem medbesedilnost je literarno vedo soočil z novo razlago razmerij med subjektom, jezikom, literarnim besedilom in družbeno-zgodovinskim kontekstom
   2. teorija, ki proučuje povezave med različnimi besedili in njihove medsebojne vplive; intertekstualnost (2): V nekem smislu se šele po Kristevi in Barthesu začenja pravi razvoj medbesedilnosti
   E ↑mèdbesedílni
7. ubesedíliti -im dov. (í ȋ) izraziti z besedilom: govorno ali pisno ubesediliti; Cilj pouka je, da bi gimnazijci znali svoje esejsko razmišljanje ubesediliti
   E iz *besedíliti iz (↑)besedílo
8. ávdioknjíga -e [au̯dijoknjiga] ž (ȃ-í) obsežnejše literarno besedilo, ki je posneto na nosilec zvoka, navadno na CD-ploščo: izdajati avdioknjige; Na trgu je čedalje več digitalnih in avdioknjig, lahko pa si jih kar sami naložimo z interneta
   E (↑)avdio... + (↑)knjíga
9. ávtocitát -a m (ȃ-ȃ) sklic na lastno besedilo: Avtocitati pri evalvaciji avtorja ne štejejo
   E (↑)avto…² + (↑)citát
10. blôg -a in blóg -a m (ȏ; ọ̑) spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; spletni dnevnik: pisanje bloga; Moral bo raziskovati otok, veliko plavati in se potapljati ter o vsem tem pisati v blogu
    E ← agl. blog, skrajšano iz weblog iz web ‘mreža, splet’ + log v pomenu ‘dnevnik’
11. citátnost -i ž (ȃ)
    1. dejstvo, da je kaj citirano: Kadar gre za evidentno citatnost, to označimo z narekovaji ali kurzivo
    2. posebna oblika medbesedilnosti, za katero je značilna dobesedna navedba tujega besedila: Rezultat kritičnega pregleda teorij citatnosti je avtorjevo spoznanje, da je vsem skupna ideja o medbesedilno odvisnem vzpostavljanju smisla besedila
    E (↑)citáten
12. copywriter -ja cit. [kôpiu̯rájter] m, člov. (ȏ-ȃ) pisec, oblikovalec reklamnih, oglaševalskih, propagandnih besedil: Med prijavljenimi udeleženci so starejši kreativni direktorji oglaševalskih agencij, ugledni copywriterji in umetniški direktorji iz oglaševalskih agencij ter poslovno vodstvo raznih podjetij
    E ← agl. copywriter iz (↑)kópija + writer ‘pisec’
13. črkoválnik -a m (ȃ) del računalniškega programa, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovničnih napak; pregledovalnik (1): slovenski črkovalnik; vgrajeni črkovalnik; Prepoznala je nekaj tipkarskih napak, ki so črkovalniku ušle, ker pač tudi napačno napisana beseda nekaj pomeni
    E (↑)črkováti
14. depresívnež -a m, člov. (ȋ) depresiven človek; depresivec: V besedilih tako kot prenekateri drugi novorokovski depresivnež obupuje nad seboj in stanjem sveta
    E (↑)depresíven
15. dialóškost -i [dijaloškost] ž (ọ̑)
    1. sposobnost dialoga, pripravljenost na dialog: Dialoškost in strpnost zahtevata, da najprej drug drugemu priznamo pravico do obstoja in nemotenega delovanja, kakor to terja tudi naša ustava, zlasti ko gre za verske skupnosti
    2. lastnost, značilnost besedila, da upošteva in vase sprejema prvine zunanjega, zlasti drugih besedil: Avtor dialoškost ohranja tudi v romanih, ki so odprti za dialog z drugim človekom, drugo kulturo in njenimi teksti
    E (↑)dialóški
16. drôbni ^(SSKJ) -a -o prid. (ó)
    drôbni tísk -ega -a m (ó, ȋ) besedila, namensko napisana v manjšem, težje prepoznavnem naboru črk, ki je določen za posebno vlogo: Množica tehničnih podatkov lahko velikokrat bolj zmede kot koristi, še posebej, če so ti podatki taki, da je treba za njihovo pravilno razumevanje pobrskati še po drobnem tisku ob robu reklamnega sporočila
17. dvóklík -a m (ọ̑-ȋ) zaporedni pritisk na levo tipko miške z zelo kratkim vmesnim premorom: Poleg običajnega besedila vsebuje elektronsko pismo prilogo, ki se aktivira z dvoklikom
    E iz dvá klíka
18. elektrónski ^(SSKJ) -a -o prid. (ọ̑)
    1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
    2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli
    E (↑)elektrón
    elektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
    2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
    elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑) konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
    elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
    1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail¹ (1); e-pošta (1), mail¹ (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
    2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail¹ (2); e-pošta (2), mail¹ (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
    elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ) storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
    elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ) majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
    elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ) računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
    elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ) priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
    elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
    1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
    2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
    elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
    1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
    2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
    elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑) spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
    elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó) naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
    elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ) kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
    elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á) slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
    elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑) elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
    elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í) tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
    elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á) pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
    elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ) trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
    elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ) nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
19. emótikon -a m (ọ́) simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih; smajli, smeško: Sestavni del programa je modul za kramljanje, ki odslej podpira emotikone, majcene ikone, ki kažejo razpoloženje tistih, ki sodelujejo v pogovoru
    E ← agl. emoticon iz emot(ion) + icon; (↑)emócija in (↑)ikóna
20. évroposlánec -nca m, člov. (ẹ̑-á) poslanec v Evropskem parlamentu; evroparlamentarec: slovenski evroposlanci; volitve evroposlancev; Formulacijo so vnesli v besedilo resolucije, ko so evroposlanci potrdili dopolnilo socialistov in zelenih
    E ↑évro… + (↑)poslánec
21. frontman -a cit. [frôntmen] in frôntmen -a m, člov. (ȏ)
    1. glavni igralec v ekipi: Nepotrebna menjava čevljev, opravljena na ljubo trenerju, ki je Alberta Tombo postavil za svojega frontmana, in kriza izpete trenerske ekipe sta zaustavili v tistem času eno najbolj obetavnih smučarskih karier
    2. vodilni pevec v glasbeni skupini: Nikoli nisem hotel biti frontman in tudi nisem želel pisati besedil ali glasbe za pesmi
    3. najpomembnejši, najvplivnejši član kake skupine; vodja^(SSKJ): Predsednik sicer mora biti frontman, ampak politika stranke se vedno oblikuje v nekem krogu ljudi
    E ← agl. front man iz front ‘sprednji’ in man ‘moški, človek’
22. funkcionálni ^(SSKJ) -a -o [funkcijonalni] prid. (ȃ)
    funkcionálna písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ) sposobnost branja, pisanja, razumevanja praktičnosporazumevalnih besedil in osnov računskih operacij ter matematičnih predstav: Ne moremo pričakovati, da bodo učitelji materinščine sami postorili vse, da bi naši šolarji dosegli ustrezno stopnjo funkcionalne pismenosti
23. ghostwriter -ja cit. [gôu̯stwrájter] m, člov. (ȏ-ȃ) kdor za plačilo piše besedila za naročnika, ki jih objavlja in prikazuje kot lastna: preživljati se kot ghostwriter; Tisti, ki ne poznajo avtorjevega dolgoletnega knjižnega opusa, namigujejo, da ima ghostwriterja
    E ← agl. ghost-writer iz ghost ‘duh’ in writer ‘pisec’
24. grafitomán -a m, člov. (ȃ) kdor pretirano rad dela, ustvarja grafite: Oblasti so se sprijaznile z invazijo grafitomanov, ki so s svojimi risbami in besedili prekrili podzemne prehode, stadione, tramvajske in železniške vagone
    E ↑grafít + tvor. od (↑)maníja
25. grafoskóp -a in grafoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) optična priprava za projiciranje besedila, podob na prosojnici na projekcijsko platno, steno: uporabljati grafoskop; prenosni grafoskop; Malce starejši se še spominjajo grafoskopov, na katere je učitelj polagal prosojnice in jih projiciral na steno
    E = hrv., srb. grȁfoskop iz gr. gráphō ‘pišem, slikam’ + gr. skopéō ‘opazujem, gledam’
26. hípertékst -a m (ȋ-ẹ̑) besedilo, v katerem so nadpovezave na druga besedila: Hipertekst pomeni uporabniku prijazno rešitev, ki omogoča preiskovanje velikih količin besedil, številskih in grafičnih informacij
    E ← agl. hypertext iz (↑)hiper… + (↑)tékst
27. HTML -- in -ja in html -- [hətəmələ̀] m (ə̏) krat. računalniški jezik za izdelavo, oblikovanje dokumentov, zlasti spletnih strani: priročnik za kodirni jezik HTML; stran HTML; znanja s področja HTML-ja; Novice je mogoče gledati in posredovati neposredno kot dokumente HTML ali kot navadno besedilo s pripadajočimi slikami
    E ← agl. HTML, kratica za h(yper)t(ext) m(ark-up) l(anguage) ‘jezik za označevanje nadbesedila’
28. ikóna ^(SSKJ) -e ž (ọ̑)
    1. rač. grafični lik, sličica na zaslonu (elektronske) naprave, s katero se požene program, izvede določena funkcija, nastavitev, izbira: klikniti ikono; ikona datoteke; ikona programa; V sredinskem delu je z ikonami in imeni pod njimi označena pot do trenutno izbranega podimenika ali datoteke
    2., s prilastkom vodilni predstavnik na določenem področju popularne kulture: modna ikona; Vedno je bil mojster besede, saj so bila ravno njegova besedila tisto, kar ga je naredilo za pop ikono, za protestnika in upornika
    E prek rus. ikóna, srb. ìkona ali nem. Ikone ← srgr. eikóna < gr. eikṓn ‘slika, podoba’
29. íntertekstuálni -a -o prid. (ȋ-ȃ) ki je v zvezi z različnimi povezavami med besedili in njihovimi medsebojnimi vplivi; medbesedilni: Gre za izrazito intertekstualno delo, polno namigov, citatov in asociacij, kar je nakazano že v naslovu romana
    E (↑)inter… + (↑)tekstuálen
30. íntertekstuálnost -i ž (ȋ-ȃ)
    1. lastnost besedil, ki se kaže v različnih povezavah med njimi; medbesedilnost (1): obča intertekstualnost; Citatnost kot posebno intertekstualnost pa ima za analitično, kritično in interpretativno orodje za proučevanje konkretnih literarnih del
    2. teorija, ki proučuje povezave med različnimi besedili in njihove medsebojne vplive; medbesedilnost (2): Sprašuje se, kako je poststrukturalistična koncepcija intertekstualnosti učinkovala na pojmovanje vpliva kot do nedavnega osrednjega pojma primerjalne literarne vede
    E ↑íntertekstuálni
31. jezikôvni ^(SSKJ) -a -o prid. (ō)
    jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ) poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
    jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í) urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
    jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž, mn. (ō, ȋ) tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
    jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī) jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
    jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑) zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
    jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ) potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
    jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑) kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
32. karaóke -ók ž, mn. (ọ̑) način zabave, pri katerem posamezniki pojejo znane pesmi na zvočno matrico, besedilo pesmi pa se jim izpisuje na ekranu: lokal za karaoke; Ponavadi pripravimo še karaoke in prepevamo naše tradicionalne pesmi, znane večne melodije
    E ← agl. karaoke ← jap. karaoke iz kara ‘prazen’ + oke ‘orkester’
33. kazálec ^(SSKJ) -lca [in kazau̯ca] m (ȃ) grafični element, ki kaže trenutni položaj na zaslonu in ga upravljamo z miško ali drugo kazalno napravo; kurzor: premikanje kazalca po zaslonu; Z vnovičnim pritiskom na tipko boste prekopirano besedilo vstavili oziroma prilepili na mesto kazalca
    E (↑)kázati
34. kílobájt -a in kilobyte -ta cit. [kílobájt] m (ȋ-ȃ) rač. osnovna merska enota za količino pomnilnika v računalništvu, 1024 bajtov, simbol kB: Digitalni potni list ima vgrajen čip, kamor lahko shranimo za 32 kilobajtov biometričnih in besedilnih podatkov
    E (↑)kilo… + ↑bájt
35. kljúčni ^(SSKJ) -a -o prid. (ȗ)
    kljúčna beséda -e -e ž (ȗ, ẹ̑)
    1. beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo: Ključna beseda človeškega sveta je čas
    2. beseda ali besedna zveza, ki se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah ter v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: iskanje po ključnih besedah; Vtipkate ključno besedo, sprožite iskanje in dobite seznam zadetkov
    3. rač. osnovni element programskega jezika, ki označuje določen ukaz: Ključna beseda je in, s katero povemo, da bi radi pretvarjali enote
    4. beseda ali besedna zveza, ki omogoča komunikacijo prek storitev SMS: Naročnik lahko pošlje tudi SMS s ključno besedo poraba na številko 1919
36. kolokácija -e ž (á)
    1. jezikosl. zveza dveh ali več besed, ki se v besedilih pogosto pojavljajo skupaj, pri čemer je pomen zveze napovedljiv iz posameznih pomenov besed: Kolokacije s primeri so vzete iz korpusa
    2. rač. postavitev strežnika v prostore ponudnika dostopa do interneta: kolokacija strežnika; Gre za to, da se manjšim operaterjem omogoči razvoj na trgu, država pa bo subvencionirala del stroškov operaterjem, ki bodo ponudili kolokacijo
    E ← agl. collocation, nem. Kollokation ← lat. collocātiō ‘razporeditev, ureditev’ iz collocāre ‘razporediti, urediti’
37. komunikátor -ja m (ȃ)
    1. elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; pametni telefon: Ker je komunikator manjši, je manjša tudi tipkovnica, in ker že prej ni bila ravno primerna za hitro tipkanje, si lahko mislite, da tudi v novi izvedbi ni
    2. člov. kdor ima govorniške spretnosti: Kot igralka menim, da sem komunikator, ki skozi sebe, besedilo in režiserja komunicira z vami in vam pripoveduje o vsem lepem in grdem o nas in svetu
    E ← agl. communicator, nem. Kommunikator ← lat. communicator iz (↑)komunicírati
38. konkordánca ^(SSKJ) -e ž (ȃ) jezikosl. prikaz iskane besede ali besedne zveze v sobesedilu: Posamezni zadetek (torej eno vrstico besedila) imenujemo konkordanca, rdeče izpisani del je konkordančno jedro, nabor vseh zadetkov pa je konkordančni niz
    E ← nem. Konkordanz ← srlat. concordāntia ‘ujemanje, register’
39. konsekutívni ^(SSKJ) -a -o prid. (ȋ)
    konsekutívni tolmáč -ega -a m, člov. (ȋ, á) tolmač, ki besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Konsekutivni tolmači se popolnoma prilagajajo načinu in dinamiki govorca ter morajo zato biti natančni, hitri in prilagodljivi
    konsekutívno tolmáčenje -ega -a s (ȋ, á) vrsta tolmačenja, pri katerem tolmač besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Avtorske honorarje izplačujejo predvsem za konsekutivno tolmačenje in za druga specifična področja, za katera nimajo zaposlenih strokovnjakov
40. krmílka -e ž (ȋ) tipka na računalniški tipkovnici, ki v kombinaciji z drugimi tipkami tem dodeli neko drugo funkcijo; tipka ctrl: Držimo pritisnjeno krmilko in vlečemo čez posamezne želene dele besedila
    E univerbizirano iz krmílna típka
41. márketingar -ja m, člov. (ȃ) pog. strokovnjak za marketing; tržnik: Urednik je lahko marketingar, ki vabi najbolj sugestivne in inventivne k svoji založbi, lahko je sposoben tudi za druge dejavnosti, vendar urednik predvsem natančno bere besedila
    E (↑)márketing
42. medmréžni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s svetovno povezavo računalnikov v omrežje; medomrežni (2): medmrežni umetnik; medmrežna telefonija; Besedilo leksikona je še dokaz več, da je slovenščina prav tako kot angleščina izrazno močan jezik medmrežnega globalizma 21. stoletja
    E ↑medmréžje
43. mêjlati -am in mailati -am cit. [mêjlati] nedov. in dov. (ȇ) pog. pošiljati elektronsko pošto: mejlati 20 novih besedil; Tudi odrasli se redkokdaj potrudimo poslati pismo po elektronski pošti, ampak se enostavno mejlamo
    E ↑mêjl
44. míslica -e ž (ȋ) posebej poudarjena misel, modrost, izpostavljena iz večjega besedila: anekdote in mislice znanih filozofov; Mislice se včasih pojavijo na začetku ali na koncu poglavij
    E (↑)mísel
45. múltimediálni -a -o [multimedijalni] prid. (ȗ-ȃ) ki je v zvezi z vsestransko predstavitvijo vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedijski, večmedijski (2), večpredstavni, večpredstavnostni: multimedialni dogodek; multimedialni gledališki projekt; multimedialna razstava; Telefoni se spreminjajo v multimedialne komunikacijske terminale
    E ← agl. multimedial iz ↑múltimédij
46. múltimédij -a m (ȗ-ẹ́) nav. mn. vsebina, predstavljena s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika; multimedija, večpredstavnost: Na področju didaktike predstavljajo, kako je mogoče v izobraževalni proces vključevati internet, multimedije, kako uporabljajo računalnike v prvih razredih bodoče devetletke
    E po zgledu agl. multimedia iz (↑)multi… + (↑)médij
47. múltimédija -e ž (ȗ-ẹ́) nav. ed. vsebina, predstavljena s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika; multimedij, večpredstavnost: Vzpostaviti bo treba sistem izobraževalnih centrov, ki bodo preko medračunalniških povezav in ob uporabi multimedije omogočili učenje na daljavo
    E ← agl. multimedia iz (↑)multi… + (↑)médij
48. múltimédijski -a -o prid. (ȗ-ẹ́) ki se nanaša na vsestransko predstavitev vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, večmedijski (2), večpredstavni, večpredstavnostni: multimedijski center; multimedijski umetnik; multimedijska učilnica; V povsem novi večnamenski dvorani je na ogled krajša multimedijska predstavitev o nastanku krasa, o jami in o bogastvu podzemeljskega živalstva
    E ↑múltimédij
49. nàdnapís -a m (ȁ-ȋ)
    1. kar je napisano nad čim, navadno kot naslov: Vsaka slika mora imeti podnapis, tabela pa nadnapis (naslov)
    2. prevod umetniškega besedila na prikazovalniku na zgornjem robu odrske odprtine: Predstava bo v francoskem originalu z nadnapisi v slovenščini
    E (↑)nad… + (↑)napís
50. naglasoslôvka -e ž, člov. (ȏ) strokovnjakinja za naglasoslovje; akcentologinja: Naglasoslovka se trenutno posveča problematiki govorjenih knjižnih besedil
    E ↑naglasoslôvec
51. namíznozaložníški -a -o prid. (ȋ-ȋ) ki se nanaša na pripravo besedil za tiskanje z uporabo osebnega računalnika: namiznozaložniška funkcija; V namiznozaložniških programih lahko tiskamo vsako barvo posebej
    E iz namízni založník
52. narekoválnik -a m (ȃ) električna priprava za zapisovanje in reprodukcijo govorjenih besed; diktafon^(SSKJ), snemalnik (2): Vklopil je narekovalnik, v katerega je prejšnjo noč ubesedil še eno pesem, in se poslušal
    E (↑)narékovati
53. nèavtorizírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
    1. ki ni avtoriziran, potrjen: neavtorizirani intervju; neavtorizirana izdaja; Minister z obžalovanjem ugotavlja, da je bil objavljen neavtorizirani, delovni osnutek besedila, izjave, iztrgane iz konteksta uradnega pogovora
    2. nepooblaščen: Pomembni podatki kljub naporom hitro pridejo v roke neavtoriziranim osebam
    E (↑)nè… + (↑)avtorizírati
54. nèkoherénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni koherenten: nekoherentna družba; nekoherentna politika; Študija je pokazala, da je v izbranih učbenikih za devetletko več pomensko nekoherentnega besedila kot v izbranih učbenikih za osemletko
    E (↑)nè… + (↑)koherénten
55. nèkoheréntnost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nekoherentnega: nekoherentnost pravnega sistema; nekoherentnost zakona; Pomenska nekoherentnost otežuje razumevanje besedil
    E ↑nèkoherénten
56. notebook -a cit. [nôu̯dbuk] m (ȏ) majhen, lahek prenosni računalnik; notesnik: Notebook morate pred nakupom obvezno preizkusiti s tipkanjem daljšega besedila
    E ← agl. notebook, prvotno ‘beležnica’, iz note ‘zapisek’ + book ‘knjiga’
57. odložíšče -a s (í)
    1. rač. prostor, namenjen za (začasno) shranjevanje besedil ali slik na trdem disku: prenesti prek odložišča; kopirati na odložišče; Vsebino odložišča vstavimo v ustrezen program ter sliko odtisnemo ali shranimo v datoteko
    2. del tiskalnika za odlaganje papirja: Odložišče na vrhu tiskalnika sprejme do 150 listov in je hkrati tudi pokrov, pod katerim sta boben in kaseta z barvilom
    E (↑)odložíti
58. odstávčni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z odstavkom: odstavčni pomišljaj; odstavčna vrstica; V knjigi najdemo napotke za izdelavo kazal, poravnavo besedila in odstavčno naštevanje
    E (↑)odstávek
59. okólje ^(SSKJ) -a s (ọ̑) celoten sistem, znotraj katerega deluje uporabnik, računalnik, računalniški program: delovno okolje; razvojno okolje; Ločljivost in način prikaza računalniške slike sta nadvse neprijazna do besedil, prav tako za to ni primerno osnovno grafično okolje operacijskega sistema
    E (↑)okóli
    okólju prijázen -- -zna -- -o prid. (ọ̑, á ā á) ki deluje, je izdelan tako, da v manjši meri onesnažuje, uničuje okolje: okolju prijazen avtomobil; okolju prijazen turizem; okolju prijazna tehnologija; Embalaža je iz okolju prijaznih materialov in se z recikliranjem znova uporabi
60. organizátor ^(SSKJ) -ja m (ȃ) računalniška naprava, program v obliki koledarja za vpisovanje beležk, obveznosti, naslovov, telefonskih številk: Kot osebni organizator se telefon kar obnese, omogoča shranjevanje zabeležk (besedil in skic), ki jih lahko nato celo faksirate
    E ← nem. Organisator iz (↑)organizírati
61. pokônčnica -e ž (ō)
    1. pokončna, navpična palica, letev: Okrog pokončnice se ovija kača
    2. pokončna črta za razmejevanje besedilnih delov: Beseda je dana med pokončnice
    3. člov. načelna, značajna ženska: Bila je poštenjakinja in pokončnica od glave do pet
    E (↑)pokônčen
62. pošévnica ^(SSKJ) -e ž (ẹ̑)
    1. grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v desno, ki se pri pisanju, tisku uporablja med dvema možnostma, deloma besedila, za pisanje ulomkov; sleš: desna poševnica; V zapisanih besedilih je eden od najpogosteje opaženih znakov rabe dvospolnih jezikovnih obrazcev poševnica, to moderno ločilo
    2. diagonala zaslona kot osnova za izmero njegove velikosti: Zaslon po poševnici meri 14,1 palca ter premore ločljivost 1440 x 900 točk
    E (↑)pošéven
63. povozíti ^(SSKJ) -vózim dov. (ī ọ́) pog. namerno ali nenamerno zamenjati besedilo, datoteko z drugim besedilom, drugo datoteko: Ko vas program vpraša, če želite povoziti obstoječe datoteke, odgovorite pritrdilno
    E (↑)vozíti
64. práktičnosporazumeválni -a -o prid. (á-ȃ) jezikosl. ki je v zvezi z vsakdanjim sporazumevanjem o praktičnih zadevah: praktičnosporazumevalna beseda; praktičnosporazumevalno besedilo; Mešanica nove vzvišenosti in starega neznanja grozi, da bo zabrisala meje med zbornim in pogovornim, med praktičnosporazumevalnim in strokovnim jezikom
    E iz práktično sporazumévanje
65. prèdklepáj -a m (ȅ-ȃ) jezikosl. znak, ki oklepa del besedila s prednje, leve strani: Napisal je samo predklepaj in pozabil na zaklepaj
    E (↑)pred... + (↑)(o)klepáj
66. pregledoválnik -a m (ȃ)
    1. računalniški program, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovničnih napak: slovnični pregledovalnik; pregledovalnik in urejevalnik; Pregledovalnik je namenjen vsem, ki pišejo kakršno koli besedilo, za katero se pričakuje slovnična pravilnost
    2. računalniški program za prikazovanje podatkov uporabniku: spletni pregledovalnik; pregledovalnik datotek; pregledovalnik slik; Priložen je tudi pregledovalnik slikovnega gradiva, ki omogoča razvrščanje slik v različne albume in tiskanje v ustrezni velikosti
    3. naprava za ploskovno ali prostorsko pregledovanje stanja; skener (2): telesni pregledovalnik; Sproščenost ob prihodu v hotele in odhodu iz njih je bila osupljiva, prav tako odsotnost detektorjev kovine in rentgenskih pregledovalnikov prtljage
    E (↑)pregledováti
67. preslédnica -e ž (ẹ̑) tipka na računalniški tipkovnici, s katero se v besedilo vnese presledek: pritisniti preslednico; Med tipkanjem se zelo rado zgodi, da nam vskoči kakšna nezaželena črka, težave pa so tudi s preslednico, ki se velikokrat vtipka dvojno ali trojno, če je s palcem ne zadenemo dovolj natančno
    E (↑)presléden
68. prevajálni ^(SSKJ) -a -o prid. (ȃ)
    prevajálno oródje -ega -a s (ȃ, ọ̑) računalniški pripomočki, programi za prevajanje ali za pomoč pri prevajanju: komercialna prevajalna orodja; Dodano je tudi prevajalno orodje, s katerim lahko naročnik sam prevede besedila v uporabniškem vmesniku in jih sproti pregleduje
69. prínt -a m (ȋ) pog.
    1. s tiskalnikom natisnjeno besedilo, slika: Oddajajo se avtorsko podpisani printi
    2. na različne podlage natisnjena slika kot umetniško delo: Na fotografiji je slika iz cikla 6 + 1, 2009, akril in print na platnu
    E ← agl. print ← stfrc. preinte ‘vtis, odtis’ iz preindre ‘pritiskati’ < lat. premere
70. prosójnica -e ž (ọ̑)
    1. prosojna folija, ki se uporablja za prikazovanje besedila, slike z grafoskopom: pripravljati prosojnice; Stran slovarja je fotokopirala na prosojnico
    2. vsaka od strani računalniške predstavitve, namenjene projekciji: elektronske prosojnice; program za izdelavo prosojnic; Zmagovalna ekipa dijakov je svoj prispevek za tekmovanje pripravila v obliki CD-roma z 29 prosojnicami
    E (↑)prosójen
71. rap¹ -a cit. [rêp] m (ȇ) zvrst popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino, podano z ritmičnim glasbenim ozadjem: Na splošno je pri rapu jezik verjetno pomembnejši od glasbe
    E ← agl. rap, prvotno ‘trkanje’
    rap² -- v prid. rabi: rap glasba; rap scena; rap skupina; So prvi rap izvajalci, ki so se pojavili na MTV
72. rapanje -a cit. [rêpanje] in rêpanje -a s (ȇ) izvajanje zvrsti popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino, podano z ritmičnim glasbenim ozadjem: Kombinacija tradicije in rapanja je razčlenila še eno diasporo glasbe sveta in odprla novo smer, v katero se bodo podali ustvarjalci iz urbanih okolij | Največji dogodek festivala bo prav gotovo slovensko prvenstvo v improviziranem repanju
    E ↑rapati
73. rapati -am cit. [rêpati] in rêpati -am nedov. (ȇ) izvajati zvrst popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino, podano z ritmičnim glasbenim ozadjem: Mi še vedno rapamo na beat, in sicer največkrat kar v živo z bendom | Prvič je javno repal na nekem hiphop partiju v Zagrebu
    E ↑rap¹
74. rapovski -a -o cit. [rêpou̯ski] in rêpovski -a -o prid. (ȇ) ki se nanaša na rap: S podelitve je domov odnesel nagrado za najboljšega rapovskega glasbenika | Z besedili svojih repovskih komadov naj bi hudo razžalil precej svojih glasbenih kolegov
    E ↑rap¹
75. rèaktualizácija -e ž (ȅ-á) ponovna aktualizacija: Reaktualizacija strukturno in vsebinsko tako kompleksnega besedila, kot je Krst pri Savici, ponuja obilo možnosti za analizo teksta z novih, tudi manj znanih vidikov
    E ↑rèaktualizírati
76. revidíranje -a s (ȋ)
    1. pregledovanje poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: notranje revidiranje; Poglavitni cilj zakona je napisati taka določila, ki bodo jasneje kot dosedanji zakon določala organiziranost, pristojnosti, postopek revidiranja ter pogoje za delo računskega sodišča
    2. spreminjanje kakega dokumenta, besedila ali uveljavljanje novih pogledov na določen pojav: Univerza je ob polemikah zadnjih dni objavila sporočilo, da noče spodbujati revidiranja zgodovine, temveč le slišati odgovore in mnenja o aktualnih vprašanjih
    E (↑)revidírati
77. sivínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na barvne odtenke med črno in belo barvo: sivinski zaslon; Besedilo je odtisnjeno ostro in natančno, sivinski prehodi pa so enakomerni in gladki
    E (↑)sivína
78. skrípt ^(SSKJ) -a m (ȋ) rač. zaporedje ukazov v programskem jeziku, ki omogoča pravilno delovanje določenih programov, aplikacij: Skript napišemo le enkrat in ga pripnemo vsem predmetom, ki naj ga uporabljajo
    E ← agl. script ‘besedilo, scenarij’ ← lat. scrīptum ‘pisanje, zapis’
79. slêš -a m (ȇ) pog. grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v desno, ki se pri pisanju, tisku uporablja med dvema možnostma, deloma besedila, za pisanje ulomkov; poševnica (1): Včasih se s sestro smejiva očetu, ko mu po telefonu narekujejo spletni naslov in ne ve, kaj je sleš
    E ← agl. slash, prvotno ‘zareza, vrez’
80. smájli -ja in smiley -ja cit. [smájli] m, živ. (ȃ) simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih; emotikon, smeško: Pravi, da potrebuješ le kakšen kozarček ali dva, da boš potem zagotovo v redu, in doda pomežiknjenega smajlija
    E ← agl. smiley, smilie iz smile ‘nasmeh’
81. smérniški -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na smernico: Lahko bi predlagal, kaj konkretno iz deklaracijskega smerniškega besedila črtati in kaj morda vanj dodati
    E (↑)smérnica
    smérniška típka -e -e ž (ẹ̑, ȋ) tipka na računalniški tipkovnici, s katero premikamo kazalec ali vnosno točko na zaslonu; smerna tipka: Ker so polja v obrazcu našteta navpično, eno pod drugim, je uporaba smerniških tipk najlažja možnost za pomik med njimi
82. sméško -a m, živ. (ẹ̑) simbol, ki izraža čustvo, razpoloženje, navadno v elektronskih besedilnih sporočilih; emotikon, smajli: Nekaj časa sem potreboval, da sem dojel pomen tistega smeška na koncu sporočila
    E = hrv. smjȅško iz (↑)sméh
83. snífati -am nedov. (ȋ) pog. uživati mamilo z vdihavanjem skozi nos: Ne čutim naklonjenosti do tipa, ki snifa kokain, veliko pije in piše neumna besedila
    E ← agl. sniff, prvotno ‘poduhati, povleči skozi nos’
84. sòpoménskost -i ž (ȍ-ẹ̑) jezikosl. lastnost, značilnost sopomenskega; sinonimnost^(SSKJ): Prevajalec se sopomenskosti ne more odpovedati; z njo se mora sprijazniti kot s kompromisom, ki mu omogoča, da pomembnejše dele besedila in pomena prevede točneje
    E (↑)sòpoménski
85. splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul
    E ↑splèt
    splétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ) mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
    splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́) umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
    splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑) spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
86. spôtovski -a -o prid. (ȏ) ki se nanaša na spot: Ob glasbi, ki je poudarjena z dodelano spotovsko tehniko prepleta pretekosti in sedanjosti, izstopa umetniška vrednost besedil
    E (↑)spót
87. tekstopísec -sca m, člov. (ȋ) kdor piše besedila za različne glasbene izvajalce; besedilopisec: Očitno obstajajo pisatelji, ki jim je pisanje knjig nekaj takega kot tekstopiscem in skladateljem ustvarjanje novih glasbenih hitov
    E (↑)tékst + (↑)písec
88. tekstopíska -e ž, člov. (ȋ) ženska, ki piše besedila za različne glasbene izvajalce; besedilopiska: Ima neverjetno dober glas in je tudi dobra tekstopiska
    E ↑tekstopísec
89. trótel -- v prid. rabi (ọ́) pog. ki omogoča popolno samodejno nastavitev: trotel boben naprava, ki omogoča nastopajočemu na televiziji, da bere besedilo in hkrati gleda v kamero; trotel kamera; To je trotel aparat, ki večino nastavitev postori samodejno
    E ← avstr. nem. Trottel ‘bedak, tepec’
90. uslovárjati -am nedov. (á) vključevati, umeščati v slovar: Leksikalizirane metafore, katerih pomen ni več vezan le na sprotno besedilo, že uslovarjamo
    E ↑uslováriti
91. vandalizíranje -a s (ȋ) ekspr. poškodovanje, uničevanje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: organizirano vandaliziranje; Že iz samega besedila odločbe je razvidno, da se bo ta dokument uporabljal kot presedan pri nadaljnjem vandaliziranju okolja v območju, ki ga pokriva upravna enota
    E ↑vandalizírati
92. vèčmédijski -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
    1. ki združuje, uporablja več izraznih sredstev, načinov: večmedijski projekt; večmedijska predstava; večmedijska razstava; Večmedijski umetnik je kljub prehajanju skozi različna umetniška polja, od klasičnega kiparstva do videa in performansa, ohranil svoj osnovni kiparski jezik
    2. ki se nanaša na vsestransko predstavitev vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, multimedijski, večpredstavni, večpredstavnostni: Drugi največji slovenski operater mobilne telefonije uvaja novo storitev – večmedijska sporočila, ki omogočajo pošiljanje sestavljenih sporočil, zvokov, barvnih slik in spremnega teksta
    E iz vèč médijev
93. vèčpredstávni -a -o prid. (ȅ-á) ki je v zvezi z vsestransko predstavitvijo vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, multimedijski, večmedijski (2), večpredstavnostni: večpredstavne vsebine; večpredstavno sporočilo; Mobilna telefonija je že uveljavljena za govorne komunikacije, nove podatkovne in večpredstavne storitve pa zahtevajo nove tehnologije prenosa
    E iz vèč predstáv
94. vèčpredstávnost -i ž (ȅ-á) dejstvo, da je vsebina predstavljena s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika; multimedij, multimedija: Izboljšali so podporo večpredstavnosti in povezovanje v brezžična omrežja
    E ↑vèčpredstávni
95. vèčpredstávnostni -a -o prid. (ȅ-á) ki je v zvezi z vsestransko predstavitvijo vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, multimedijski, večmedijski (2), večpredstavni: večpredstavnostne vsebine; večpredstavnostno sporočilo; Aplikacija omogoča celo gledanje različnih televizijskih kanalov, kar priča o dobrih večpredstavnostnih lastnostih pametnega mobilnika
    E ↑vèčpredstávnost
96. vračálka ^(SSKJ) -e ž (ȃ) tipka na računalniški tipkovnici, ki briše znake levo od kazalca: pritisniti vračalko; Klik na besedilo postavi kazalec vanj nato pa lahko besedilo z vračalko pobrišete ali pa ga pretipkate
    E (↑)vráčati
97. zafrustrírati -am dov. (ȋ) povzročiti pri kom duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje: Pri nas so me nekateri kritiki zafrustrirali, češ da so moja besedila patetična
    E (↑)frustrírati
98. zímzelênček -čka m, živ. (ȋ-é) ekspr. dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zlasti popevka; evergrin^(SSKJ): Avtor besedila in avtor glasbe se morata odlično poznati, čutiti in šele potem se lahko rodi zimzelenček
    E (↑)zímzelen
99. zumíranje -a in zoomiranje -a cit. [zumíranje] s (ȋ)
    1. optično približevanje ali oddaljevanje tistega, kar se fotografira, snema: Na vrhnjem delu fotoaparata je stikalo za zumiranje, ki ima na sredini tudi sprožilec
    2. povečevanje ali pomanjševanje slike, besedila ali drugega predmeta na zaslonu: Možnost zumiranja dokumenta omogoča boljši pregled prebrane predloge in s tem lažje prepoznavanje napak
    E ↑zumírati
100. zumírati -am in zoomirati -am cit. [zumírati] nedov. in dov. (ȋ)
     1. optično približevati ali oddaljevati tisto, kar se fotografira, snema: Aparat ima še eno hibo, in sicer med snemanjem filma ne moremo zumirati
     2. povečevati ali pomanjševati sliko, besedilo ali drug predmet na zaslonu: Zaslon prikazuje različne zorne kote gledanja na telesa (ponavadi naris, tloris, stranski ris in prostorski pogled), ki jih lahko uporabnik poljubno obrača in zumira
     E ↑zúm

1 101 

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani