ov=ZgD. (364)

1. bẹ́gavəc, -vca, m. 1) = begun, Z., ZgD.; — 2) der Verwirrer, Valj. (Rad).
2. bẹlúh, m. bel človek ( zaničlj.), Z., ZgD.; kako se mi prilizuje ta mestni beluh! Andr.
3. bę̑rnja, f. die Sammlung, Jan., Mur., Mik.; die Collectur der Geistlichen, Dict., Vest., ZgD., Št.
4. bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.- Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.- C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
5. bę̑vsniti, -nem, vb. pf. = bevskniti: b. kaj, etwas ausschwatzen, ZgD.
6. bezjáški, adj. 1) besjakisch, Dalm.; — 2) tölpelhaft, ZgD.
7. blagóta, f. 1) der Edelmuth, C.; — 2) die Glückseligkeit, M.; — blagote, die Segnungen, Jan.; razširjal je blagote sv. vere, ZgD.
8. blagǫ́vən, -vna, adj. Waren-: blagovna borsa, die Warenbörse, Levst. (Nauk); — blagovno hranišče, das Warenmagazin, ZgD.
9. blagovẹ̑stje, n. = blagovest, ZgD.; — stsl.
10. blǫ̑dnja, f. 1) das Irren, der Irrgang, Cig., C.; — die Verirrung, der Irrthum, Jan., Cig. (T.); — 2) wirres Durcheinander, das Wirrsal, Nov., ZgD.; — der Irrwahn, Jan., Cig. (T.).
11. bodljíkav, adj. stachelig: bodljikava trava, Vrt.; bodljikavo trnje, ZgD.
12. bǫ̑gati, -am, vb. impf. 1) = ubogati, folgen, Jan., Št.; — pšenica me boga, gedeiht, SlGor.- C.; — 2) b. se s kom, mit jemandem friedlich auskommen, Cig.; prim. pobogati se; — 3) b. se, sich schicken: boga se ti, Gor.; Dunajčanom se boga, es geschieht den Wienern recht, ZgD.; — iz nem. folgen.
13. bogomòr, -mǫ́ra, m. der Gottesmord, ZgD.
14. bolẹ̑nje, n. das Schmerzen, Cig., M.; — die Krankheit, Mur., ZgD.
15. braníšče, n. 1) das Bollwerk, Mur., Cig. (T.), Nov., ZgD.; Dubrovnik je opasan z branišči in zidinami, Vrt.; — die Burg, C.; — 2) das Gerüst der Egge (ohne die Zähne), Cig.; — 3) = brana, der Rost (in der Baukunst), Mur.
16. brbljáti, -ȃm, vb. impf. plappern, plaudern, Cig., C., ZgD., BlKr.; — prim. brbrati.
17. brẹ̑gar, -rja, m. 1) der Uferbewohner, ZgD.; — 2) der Hügelbewohner, Z.
18. brezȗpnik, m. der Verzweifelte, Cig., ZgD., Zora.
19. brízgati, brı̑zgam, vb. impf. 1) spritzen, Cig., Jan., Levst. (Nauk); strup v koga brizgati, — ZgD.; — 2) gellend pfeifen, ( z. B. durch die Finger, an einem Eichelkelch u. dgl.) C.; — prim. brlizgati.
20. brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.
21. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
22. bȗškati, -am, vb. impf. stoßen, ZgD.; — b. se, sich stoßen: kozla se buškata, Bes.
23. bȗteštvọ, n. die Tölpelhaftigkeit, ZgD.
24. cempȇrəc, -rca, m. dem. cemper, ZgD.
25. cę́ncniti, cę̑ncnem, vb. pf. niedersinken, niederhocken, Ljubljanska ok.; pogum mu je cencnil, der Muth ist ihm gesunken, ZgD.; — prim. cencati.
26. cı̑nglja, f. = cingelj 1): oven s cingljo, ZgD.
27. cmę̑ndra, f. 1) das Flennen: c. ga mine, ZgD.; — 2) die gerne weint, die Quarre, Cig.
28. čəbljȃnje, n. das Geschwätz, ZgD.
29. čenčarı̑ja, f. = čenče, Jan., ZgD.
30. česnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Jan., ZgD.
31. čistiłíšče, n. der Reinigungsort: das Fegefeuer, ZgD.
32. čistílọ, n. das Reinigungsmittel, Mur., Cig., Jan.; das Klärungsmittel, Cig., Nov.; = dristilo, das Purgiermittel, das Abführmittel, Cig., Jan., C.; rabiti čistila, ZgD.
33. človẹkodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, ZgD.
34. človẹkoklȃvəc, -vca, m. der Menschenschlächter, ZgD.
35. človẹkožę̑rəc, -rca, m. der Menschenfresser, ZgD.
36. črnúh, m. der Schwarze, der Neger ( zaničlj.), ZgD.; — der Schwarzflügler, der Schwarzkäfer, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
37. 2. čúhati, -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.
38. dajȃtəv, -tve, f. das Geben, Jan.; dajatve in oprave, Leistungen, DZ.; — die Giebigkeit, Nov.- C., ZgD.
39. dávəc, -vca, m. der Geber, Jan., C., ZgD.; — stsl.
40. dẹ́lavščnica, f., Jan., ZgD.; pogl. delavnica, delarnica.
41. denárnica, f. 1) die Casse, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; cerkvena d., die Kirchencasse, ZgD.; — 2) = penezokovnica, V.-Cig.
42. dẹtı̑ščnica, f. die Kinderbewahranstalt, Jan., ZgD.
43. dláka, * f. das (thierische) Haar; dlako cepiti, haarspalten; do dlake vse povedati, alles haarklein erzählen, ZgD.; ni za dlako udati se, Jurč.; — coll. das Haar; ozimna d., das Winterhaar, Jan.; dlako puščati, Haare verlieren; mišja d., der Flaum junger Vögel, Zv.; po žabje dlake poslati = in den April schicken, Cig.; — die Art: take dlake ljudje, Z., ZgD.; on je tudi tvoje dlake, Cig. ^*; — v kletvicah: pasja dlaka! = Hund!
44. dołbína, f. 1) die ausgemeißelte Höhlung, Trst. (Let.); — 2) die Nische, ZgD.; (dolblina, Cig.).
45. drȃjna, f. 1) der Gassenhauer, Cig.; das Buhlerlied, Pohl., ZgD.; — 2) zügelloses Treiben: ha, to bo drajna! ZgD.; — 3) der Ort zügellosen Treibens, der Tummelplatz, Cig., Jan.; Mesto Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska dežela turška drajna, Npes.-K.; — 4) die Buhldirne, Pohl., M., Gor.; ta dečla postane opravljiva drajna, Bas.; — prim. drandati, direndaj.
46. drẹvę̑n, adj. 1) hölzern, Mur., Jan.; — holzicht: drevena repa, foßige Rübe, Cig.; — 2) starr, steif; (od mraza) dreveni prsti, Danj. (Posv. p.); d. stati, starr (vor Staunen) da stehen, C.; dreveno gledati, starr hinblicken, ZgD.; roka mi je vsa drevena, jvzhŠt.
47. drobíti, -ím, vb. impf. 1) in kleine Stücke zertheilen: bröckeln; pticam kruh d.; kruh d. v kavo; žgance d.; rudo d., das Erz pochen, Cig.; — komu kaj pod nos d., unter die Nase reiben, V.-Cig.; — d. se, zerbröckeln ( intr.): kamen se drobi; drobeč, brüchig, mürbe (kar se rado drobi), Cig., Jan.; ondukaj je bil kamen posebno drobeč, LjZv.; hrib ima ilovo prst z drobečim belim laporjem, Levst. (Zb. sp.); — smrečje d. = za nastil razsekavati, Gor.; — gegen Kleingeld auswechseln: denar d., C., Z.; — resolvieren ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) kleinweise thun: (stopinje) d., kleine Schritte machen, schnell u. mit kleinen Schritten gehen: mož je drobil in drobil, pa se mu ni nič kaj posrečilo, menda je imel prekratke noge, Bes.; — d. glas, trillern, Cig., Jan.; pesenco d., trillernd singen, C.; na boben d., auf der Trommel wirbeln, Cig.; — drobiti, schnell reden, Cig.; radebrechen: nemško d., Zv.; kratkočasne d., kurzweilige Anekdoten, Witze zum Besten geben, ZgD.
48. drobljánəc, -nca, m. 1) das Stückchen, das Bröcklein; tri drobljance kruha, ZgD.; pobrati drobljance je rekel, Ravn.; drobljanci = vdrobljena jed, Dict.; drobljanci odletavajo pri drobljenju nastila, Savinska dol.; drobljanci, die Trümmer, Cig.; — 2) ein kleines Wesen, Vrt.; naši otroci so še drobljanci, Z.; drobljanci (o mladih vevericah), Let.
49. družníca, f. = družabnica, ZgD.
50. duhǫ̑vščnica, * f. = duhovsko semenišče, das Priesterseminar, Mur., Cig., Jan., Slom., ZgD., nk.
51. dvogọ̑vor, m. das Zwiegespräch, Z., Jan., ZgD.; — po nem.
52. dvǫ̑rstvọ, n. = dvorjanstvo, dvorništvo, C., SlN., ZgD.
53. gáščerica, f. die Eidechse: siva g., die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Nov., ZgD., Erj. (Ž.); — prim. stsl. jašterica.
54. glaváč, m. 1) der Dickkopf, der Großkopf; — der Starrkopf, Mur.; — 2) das Bechereisen (eine Art Amboss), Cig.; — 3) der Rädelsführer, M., ZgD.- C., SlN.; — 4) abgehauener Ast mit einem Knorren am Ende, C.; — 5) ein Nagel mit einer Kuppe, der Kuppnagel, Cig.; — 6) nektere živali: der Kernbeißer (coccothraustes vulg.), Cig., Frey. (F.); prim. dlesk; — die Kaulquappe (cottus gobio), Cig.; — der Pottwal, der Pottfisch (physeter macrocephalus), Cig., Erj. (Ž.); — 7) rastline: die Kugeldistel (echinops ritro), Z., C.; — der Kopfpolei (teucrium capitatum), Cig.; — eine Art Flockenblume (centaurea phrygia), Šulek- Erj. (Torb.).
55. glavosẹ̑čnica, f. die Guillotine, ZgD.
56. 2. globíti, -ím, vb. impf. mit Geldstrafen belegen, Jan., SlN., ZgD.; — brandschatzen, C., SlN.; — hs.
57. glǫ́dati, -dam, -jem, vb. impf. nagen; kosti g., an Knochen nagen; — stradež g., am Hungertuch nagen, ZgD.; — zgodnja rana (deklici) srce gloda, Preš.; — wetzen: vol se gloje, C.; usnje se gloje, das Leder wetzt sich ab, Z.
58. gnȃnje, n. 1) das Treiben; — der Antrieb: po gnanju sv. duha, Burg.; — 2) der Drang, der Hang, Cig. (T.), ZgD.; — 3) der Trieb des Schießgewehres, V.-Cig.
59. gnilȃd, f. das Faulicht, Verfaultes, Mur., Cig., Jan., ZgD.; pos. = gnil les, C.
60. gniljȃva, f. die Fäulnis, Jan., C., ZgD.; — faule Stoffe, C.
61. godrnjȃvs, m. der Murrkopf, der Brummbär (o človeku), Z., ZgD., Vrt.
62. golíti, -ím, vb. impf. 1) kahl machen: entrinden, Mur., Cig., Jan.; abhaaren, Cig.; g. se, die Haare verlieren, sich mausen, Cig., Jan.; ptiči se golijo, Kr.; drevo se goli, verliert das Laub, Dict.; — g. si lase = beliti si glavo, Levst. (Zb. sp.); — 2) g. koga, = guliti, jemanden schinden, ausziehen, Cig., ZgD.; — tudi: góliti.
63. gołtáti, -ȃm, vb. impf. 1) schlingen, schlucken, Mur., Cig., Mik., C., Vrt.; — 2) gierig fressen, Cig., Jan., ZgD., Gor.; — 3) rülpsen, Rez.- C.; — = tako govoriti, da se beseda zaletuje v grlu, (gółtati) Gor.; — 4) girren (o golobih), vzhŠt.- C.; — 5) murren, Hal.- C.
64. gomı̑loma, adv. haufenweise, C., Zora, ZgD.
65. gomzẹ́ti, -ím, vb. impf. = gomezeti, Cig., Met., Mik., Fr.- C., ZgD., Zora, DSv.
66. gorčíca, f. 1) die Wärme, C.; g. v licih, die Schamröthe, ZgD.; — 2) der Senf, Mur., Cig., Jan., Nov.; bela g., der weiße Senf (sinapis alba), Tuš. (R.); — 3) (na Dol. napačno nam. ogrščica, Raps).
67. gorę̑čnik, m. der Eiferer, der Zelot, Cig., Jan., ZgD.
68. gorljìv, -íva, adj. 1) brennbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — 2) eifrig, feurig, Hal.- C., ZgD.
69. 1. gostı̑łnik, m. 1) = gostilničar, Cig., Jan., ZgD. ( stsl.); — 2) der Gastgeber: posloviti se pri gostilniku, Jurč.
70. goščȃvje, n. das Dickicht, ZgD., jvzhŠt.
71. grȃbeštvọ, n. der Raub, ZgD.
72. grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.- C.
73. grebę̑n, m. 1) der Wollkamm, die Krämpel, Cig., Jan., DZ.; — veliki g., die Flachsraufe, Fr.- C.; die Hechel, Jan.; — pren. na g. dejati koga, durchhecheln, ZgD.; pl. grebeni, = greben, Z.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — z železnimi grebeni so njih trupla trgali, Jsvkr.; — 2) kammähnliche Dinge: der Weberkamm, Mur., Cig., C., Gor.; — die Nabe des Rades mit den Speichen, ogr.- C.; — das Kronrad ( z. B. in der Uhr), V.-Cig.; železno zobato kolo pri žagi, Notr.; — die Bezahnung am Hundehalsband, Cig.; — der Rückgrat, C.; lopatični g., die Schultergräte, Erj. (Som.); — der Hahnenkamm; g. mu raste (o človeku), es schwillt ihm der Kamm, Cig.; — der Rist am Pferdehals, Cig.; — der Grat ( mech., geogr.), Cig. (T.); die Klippe, das Riff, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Jes.; — der Gebirgskamm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — 3) razne rastline: zmajev g., die blaue Mannstreu (eryngium amethysticum), C., die Feldmannstreu (e. campestre), Cig., = lintvrnov g., Medv. (Rok.); — petelinov g., der Erdbeerspinat (blitum capitatum), Erj. (Rok.); — modrasov g., eine Art rothe Waldblume, C.
74. grę̑z, -ı̑, f. 1) weicher und tiefer Koth, morastige Stelle, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — pl. grezi, der Morast, der Moorgrund, Mur., Jan.; — 2) der Abgrund, C., ZgD.; — navpična votlina v rudniku (Senkel), DSv.
75. grǫ̑zba, f. die Drohung, DZ., ZgD.
76. 2. grozíti, -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.- Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.- M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.- C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.- C.
77. grǫ́znica, f. das Fieber, Nov., ZgD.; — hs.
78. gȗnca, f. die Schaukel, Cig., ZgD., Gor.- M.
79. hı̑šnik, m. 1) der Haushälter, der Schaffner, Mur., Cig., Jan.; der Oekonom, ZgD.; hišnika poznamo po strehi, voznika po konju, Z.; — der Hausmeister, Mur., Cig., Jan., nk.; der Hausvater, ogr.- C.; — 2) der Hausbesitzer, Ljub.; — 3) der Ehegenoss: hišniki, die Eheleute, ogr.- C.
80. hodníčən, -čna, adj. rupfen; hodnična srajca; — gering, schlecht, Cig.; h. filozof, ZgD.
81. hŕkati, hȓkam, -čem, vb. impf. 1) sich räuspern, Mur., Cig., Jan.; kri h., Blut auswerfen, Cig.; — 2) schnarchen, Meg., Mur., Jan., ZgD., Dol., jvzhŠt.; uže je po debelo hrkal in spal, Jurč.
82. hrúševica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig., ZgD.
83. hujȃva, f. das Elend, das Missgeschick, die Drangsal, ZgD., Polj.
84. hvalı̑sar, -rja, m. = hvalisavec, ZgD.
85. hvalı̑təv, -tve, f. das Lob, die Anpreisung, Jan., ZgD.
86. hváliti, -im, vb. impf. 1) loben, rühmen, preisen; na pretezo h., übermäßig loben, ZgD.; komu kaj hvaliti, jemandem etwas anpreisen, anrühmen; vsaka lisica svoj rep hvali; vsak berač svojo malho hvali, jeder Krämer lobt seine Ware, Npreg.; — lobpreisen: hvalite Gospoda! hvaljen bodi Bog! — h. se s čim, sich einer Sache berühmen; hvali se z dobro glavo, da ima dobro glavo; hvali se, da je imel dobro letino; ne da bi se hvalil, ohne mich zu rühmen; — 2) danken; h. koga za kaj; Boga hvali, da si zdrav, danke Gott, dass du gesund bist; (h. komu za kaj, jemandem wofür Dank wissen, Krelj, ogr.- C.); — h. se komu za kaj, jemandem Dank zollen für etwas, Cig.; vselej se mu tedaj hvalite za vse dobrote, Ravn.
87. íhta, f. 1) schluchzendes Weinen, Cig., C.; — 2) heftiger Zorn, Cig., Polj.; ihta ga lomi, C.; kipi od ihte, er ist wutherfüllt, Cig.; v ihti kaj storiti, SlN.; — die Heftigkeit: razloži svojo naglo ihto, Cv.; — gorelo je z veliko ihto, SlN.; ihta vetrov, ZgD.; — die Aufwallung: če je kaka reč v ihti, kipenju ali gibanju, more ta ihta preskočiti tudi na drugo reč, Vrtov. (Km. k.); — 3) zorniger Mensch, Cig.; ihta ti ihtava! Polj.; — die Furie, C.
88. ílovən, -vna, adj. Lehm-, lehmicht, Guts., ZgD.
89. izdȃjək, -jka, m. die Ausgabe, die Depense, Cig., Jan., ZgD.; die Ausgabspost: med izdajke postaviti, zapisati, DZ.; — die ämtliche Ausfertigung, Cig.
90. izgrgráti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Gurgeln herausbringen, ausgurgeln, Cig., Jan.; i. dušo, die Seele ausröcheln, Cig., ZgD.
91. izklésati, -ę́šem, -esȃm, vb. pf. ausmeißeln, C., Z., nk.; moj kip pa naj bode izklesan iz belega marmorja, ZgD.; žlebina v živo skalo izklesana, LjZv.
92. izkorenjevȃnje, n. die Ausrottung, ZgD.
93. izlákotati, -am, vb. pf. = izlakati, aushungern: izlakotan, ZgD.
94. izlíčiti, * -im, vb. pf. den Bast abziehen, Z.; — enthüllen, ZgD.
95. izlǫ́čiti, -im, vb. pf. ausscheiden, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); absondern ( zool.), Cig. (T.), nk.; ausschließen, Cig., Jan., Cig. (T.); excommunicieren, ZgD.
96. izločljìv, -íva, adj. ausschließlich, Cig. (T.), ZgD., DZ.
97. izpodrásti, -rástem, vb. pf. darunter wachsen, nachwachsen, sich reproducieren, heranwachsen, Cig., Jan., Vrt.; čakajmo, da še deklica nekoliko izpodraste, ZgD.; — i. se, sich durch Nachwuchs reproducieren, Cig.
98. izponésti se, -nésem se, vb. pf. gerathen, gedeihen, (spon-) Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; trta se je izponesla, Vrtov. (Vin.).
99. izprelẹpóta, f. die Pracht, Jan., ZgD.
100. izpreumẹ́ti, -mẹ̑jem, (-mẹ̑m), vb. pf. 1) verstehen, begreifen, Bes., ZgD.; — 2) i. se, sich anders besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, Z.; po veri se človek spet izpreume, Dalm.; — sich auskennen, Cig.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani