ov=Slovan (45)

1. debelozŕnat, adj. grobkörnig, Jan.; debelozrnata koruza se zove debeljača, Slovan.
2. dǫ̑gar, -rja, m. der Daubenhacker, C.; hrvaški zidarji, dogarji in tesarji, Slovan.
3. dosę̑łəc, -łca, m. der Einwanderer, der Colonist, Cig. (T.), DZ.; najvažnejši in najboljši del doselcev so gotovo duhovniki, Slovan.
4. doséliti se, * -sę̑lim se, vb. pf. einwandern, Cig. (T.); pravih Hrvatov se je tega stoletja na Dolenjsko le malo doselilo, Slovan.
5. gospodárnost, f. die Haushältigkeit, die Kunst gut zu wirtschaften, die Oekonomie, Cig., Jan., Slom.; to veleva g., das verlangt die Rücksicht auf die Oekonomie, Levst. (Cest.); z umno gospodarnostjo imetek pomnožiti, Slovan.
6. grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.- C.
7. grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.- C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
8. gradı̑čək, -čka, m. dem. gradič; gradovi, gradiči in gradički, Slovan.
9. hríbəc, -bca, m. 1) dem. hrib; — h. na nogi, der Fußrist, Hip.- C.; — 2) hrı̑bəc, = hribovec, C., Dol.- Slovan.
10. izdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad izdelati: ausarbeiten, fabricieren; — auskommen: v dveh mesecih so se hrvaški toliko naučili, da so izdelovali, Slovan.
11. kȃpəlj, -plja, (-pəljna), m. die Flussgroppe (cottus gobio), Erj. (Ž.), Frey. (F.); zijal je kakor kapelj, Slovan; — prim. 2. kap m.
12. kmetı̑jica, f. dem. kmetija; eine kleine Bauernwirtschaft; male kmetije in kmetijice, Slovan.
13. 1. kopíca, f. 1) der Garben-, Stroh- oder Heuhaufen, der Schober; na kopico se mečejo, kadar žito mencajo (manejo), jvzhŠt.; — der Haufe; k. opek, ein Stoß Ziegel, C.; živa k. = k. ljudi, n. pr. otrok, jvzhŠt.; — kopice delati, Burzelbäume schlagen, C.; — 2) der Berggipfel: po gorskih kopicah lesketale so se bele cerkvice, Slovan; — 3) der Kegel, Šol.; — prim. 1. kopa.
14. neobŕtən, -tna, adj. 1) ungelenk, Cig.; — 2) industrielos: neobrtna dolina, Slovan.
15. neposlȗšnik, m. der Ungehorsame: neposlušnikom so se grozili, Slovan.
16. neprenósən, -sna, adj. unerträglich: neprenǫ̑sni jarem, LjZv.; neprenosno breme, Slovan.
17. oblı̑žje, n. die nächste Umgebung, Cig., Jan., M., nk.; čedni trg s krasno delanim obližjem, Slovan.
18. okràj, -krája, m. 1) der Landestheil: ves okraj je vinoroden, Slovan; der Bezirk, der District; sodnji (sodnijski) o., der Gerichtsbezirk, politični o., der politische Bezirk, nk.; — 2) der Rand, das Ufer, Mur., Cig.; — der Hutrand, die Krämpe, Cig., Valj. (Rad).
19. okrǫ́tən, -tna, adj. wild, barsch, C.; grausam: najokrotnejši tujci, LjZv.; okrotni gospodarji, Slovan.
20. oprostljívost, f. die Nachsichtigkeit: krščanska krotkost in oprostljivost, Slovan.
21. podrę̑pnik, m. 1) der Schwanzriemen, Mur., Cig.; — 2) ein dicker Strick, Kras; ( prim. porepnik); — 3) ein aufdringlicher Angeber = ovadnik: grajski biriči in podrepniki, LjZv., Slovan.
22. podsẹkávati, -am, vb. impf. = podsekovati, unten behacken, Mur.; — globoke korenine sovraštvu p., Slovan.
23. pogòn, -gǫ́na, m. 1) die Verfolgung, Vrt.; der Streifzug, DZ.; p. dvigniti, Streifungen einleiten, Levst. (Nauk); — 2) der Schwung, Jan.; — der Antrieb, der Impuls, Cig., Jan.; on mu je dal pogon, da je to storil; to je bil tvoj pogon, da se je to zgodilo (du warst die Veranlassung dazu), Dol.- Svet. (Rok.); die Anreizung, Cig. (T.); — der Instinct, Cig., Jan.; spolni p., der Geschlechtstrieb, DZ.; — tudi: pogọ̑n, Svet. (Rok.); — 3) der Schub der Zähne, das Zahnen, V.-Cig.; — 4) der Schössling an einer Pflanze, Cig.; — 5) das Holz, worauf der Böttcher schlägt, die Reife damit anzutreiben, das Binderschlaghölzchen, der Bindertriebel, Cig., C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 6) drog, s katerim se poganjajo ribe v mrežo, Polj.; — 7) pastir na planini, ki poganja ovce v molžo, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); kozarji in planinski pogoni, Slovan.
24. polǫ́žən, -žna, adj. 1) Erlags-, Depositen-, Cig., Jan.; polǫ̑žni list, DZ.; položni denarji, Depositengelder, Cig.; — 2) nicht steil, sanft sich abdachend; položno rebro, sanfter Abhang, Cig. (T.), Jes.; šel je po položni rebri navzdol, LjZv.; položna cesta, Zora; po položnih stopnicah, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, auf sanften u. steilen Abhängen, Slovan.
25. pravótən, -tna, adj. richtig, recht, authentisch, Jan., Cig. (T.), nk.; pravotna oblika, Slovan.
26. prepádati, -pȃdam, vb. impf. ad prepasti; 1) hindurchfallen ( prim. prepasti 1)); — 2) zu fallen drohen, schwanken, Mur.; kolena mu prepadajo, es schwanken ihm die Knie, Mur.; — 3) im Verfall begriffen sein: prepadajoča vas, Slovan; — an gutem Aussehen abnehmen, verfallen, Cig.; od žalosti p., sich abhärmen, Cig., Jan.; — p. se, sich entsetzen, Jan.; muthlos werden, C.; — 4) befallen (von Affecten), Cig.
27. prẹsnína, f. = kar je presno: frisches Gemüse; pos. repa, korenje in zelje, Svet. (Rok.); z žitom, presnino in sočivjem obsejana polja, Slovan; razun krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičarke, Slovan; — frisches Gespinst, Cig.
28. pretȓga, f. 1) eig. die Durchreißung: na pretrge, aus allen Kräften, mit Überanstrengung der Kräfte: na p. delati, Cig.; na p. jesti, žreti, Mik.; na vse p. mahati, LjZv.; na vse pretrge se truditi, Slovan; — 2) die Unterbrechung, C., DZ.; brez pretrge, DZ., Let.
29. prìd, prída, m. 1) der Nutzen, der Vortheil; ljubezen svojega prida ne išče, Dalm.; kar se tiče prida občine, was das Interesse der Gemeinde betrifft, Levst. (Pril.); v prid biti, zum Nutzen gereichen; v prid obrniti, ausnützen, ausbeuten; na p. obračati, sich zunutze machen, nutzen, Cig.; s pridom, mit Erfolg, mit Nutzen, Jan.; s pridom učiti se, mit Nutzen lernen, C.; s pridom delati, Levst. (Zb. sp.); — prida, wacker, tüchtig; prida učenec, Ravn.; bieder, Cig.; kaj prida človek, ZgD.; nič prida človek; ni nič prida, er ist nichts nutz; malo prida je, er ist nicht viel wert, ZgD.; nikoli ne bo nič prida iz njega; — kaj prida, eine beträchtliche Menge, viel, Cig.; ali je bilo kaj prida ljudi na senjmu? Polj., jvzhŠt.; imate kaj prida molže? Polj.; kaj prida zaslužiti, etwas Ordentliches verdienen, Slovan; — 2) = pridnost: v pridu pri opravilih koga posnemati, Ravn.
30. primẹ̑s, f. die Beimischung, Cig., Jan., C., Nov., DZ.; narodi brez primesi tuje krvi, Slovan; die Legierung, Cig., Jan.
31. 1. prirę́jati, -am, vb. impf. ad 1. prirediti; heranzüchten; mlado živino si p., Cig.; prasce prirejati in z dobičkom razprodajati, Slovan.
32. samostȃnəc, -nca, m. der Klosterbewohner, Cig., C., Let., Raič (Slov.), Slovan.
33. sklòn, sklóna, m. 1) die Endung, der Casus, Cig., Jan., nk.; — 2) der Abhang eines Berges, C., Raič (Slov.); na obeh straneh doline se dvigujejo strmi skloni, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, Slovan.
34. slaborǫ́dən, -dna, adj. wenig fruchtbar: slaborodne trte, Slovan.
35. tlačník, m. der Unterdrücker, Slovan.
36. túlov, adj. aus grobem Flachse, Notr.; tulova srajca, Mik., Slovan; — (tulova, f. die Abfälle des Flachses beim Brechen, Guts.; tuljeva [tuljava], ein rohes Gespinst ["Rupfen"], Jarn.; menda nam. tulova preja?).
37. udẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad udelati; 1) ausarbeiten, zurichten: u. kože (gerben), Mur.; zerarbeiten, übel zurichten, Mur.; — 2) sein Unwesen treiben, es arg treiben: preveč mi udeluje, Cig.; noben grof tako ne udeluje, Svet. (Rok.); prehudo, črez mero, črez nemoč udeluje, er treibt es zu bunt, Cig.; sich ungestüm, wild geberden, lärmen, toben, Mur., Cig., Jan., Gor.; togoten otrok udeluje (= kriči in vrešči, tepta in maha krog sebe), Polj.; bik rjove in udeluje, Slovan; mati udeluje za ugrabljenim otrokom (geberdet sich wie wahnsinnig, ist untröstlich), Polj.
38. vpíčiti, -pı̑čim, vb. pf. 1) in etwas stecken machen; vpičiti sekiro v čok, Slovan; — 2) v. se, stecken bleiben; — stocken: kupčija z lesom se je vpičila, Koborid- Erj. (Torb.).
39. vsakǫ̑d, adv. überall herum, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; vsakod so se vrstili griči za griči, Slovan.
40. zakováti, -kújem, vb. pf. 1) einschmieden; z. koga (v spone), jemanden in Fesseln legen, Cig., Jan., Nov., Zora, Slovan; — zuschmieden, zuhämmern, zunieten, Jan. (H.); — "zakovana"! reči mora, kdor se od svoje jamice oddali, kadar kozo bijejo, Lašče- Levst. (Rok.); "moja luknja je zakovana, z zlatom zalijana", vzhŠt.- Vest.; — 2) z. konja, ein Pferd beim Beschlagen vernageln, Guts., V.-Cig., Jurč.
41. zamrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. aussterben, Levst. ( LjZv.), nk.; stara sovražnost je med Uskoki in Dolenjci popolnoma zamrla, Slovan; abfrieren: zamrli so mi prsti, Cig.
42. zaodẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. verhüllen, verdecken, Slovan.
43. zaplȃntati, -am, vb. pf. vse je zaplantano (= zakleto), Slovan.
44. zasúžnjiti, -im, vb. pf. zum Sclaven machen, knechten, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zasužnjeni narodi, Slovan.
45. 1. zavíti, -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; ( pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt ( fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani