ov=Raič (151)

1. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
2. bíncniti, bı̑ncnem, vb. pf. mit dem Fuße stoßen, ausschlagen, Jan., Raič ( Let.); kobila jo je bincnila, Pjk. (Črt.).
3. bı̑nəc, -nca, m. 1) odraslo dvoletno jagnje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) übermüthiger Bursche, Raič ( Let.).
4. bı̑ngolice, ** f. pl. = gosli, Raič ( Let. 1878., 190.).
5. blagovẹ́stən, -stna, adj. evangelisch, Jan.; Evangelien-, blagovestna knjiga, das Evangelienbuch, Raič ( Let.).
6. bliskȃnica, f. der Blitz, ogr.- Raič ( Nkol.).
7. bodǫ̑čnik, m. das Futurum ( gramm.), Raič ( Let.).
8. cmážiti, -im, vb. impf. schmoren, braten, Raič ( Let.); — prim. češ. smažiti.
9. četrtı̑nski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič ( Let.).
10. črẹ́diti, črẹ̑dim, vb. impf. ordnen, reihen, ogr.- C.; — č. se, abwechseln, einander ablösen, nach der Reihe etwas thun, Cig., C., DZ., Glas., BlKr., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); v pesmih se č., ogr.- C.
11. čubẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, C.; hram (župnikov) čubi v neki dniki, Raič ( Nkol.); — pogl. čobeti.
12. dẹlę̑žje, n. das Particip, Cig., Raič.
13. dobrı̑čnik, m. gutmüthiger Mensch, Raič ( Let.), SlN.
14. dočákati, -čȃkam, vb. pf. den Zweck des Wartens erreichen: tako dolgo sem čakal, da sem ga dočakal, ich wartete so lange, bis er kam; — erleben: kaj sem dočakal na svoje stare dni! visoke starosti dočakati; — dočakati se česa, erleben, Raič ( Let.).
15. dohȃjati, * -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.- Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.- C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič ( Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.- C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.
16. donȃšati, -am, vb. impf. ad donesti; zubringen, Cig., Jan.; — bringen, eintragen, tragen, Cig., Jan., Dol.; — mit sich bringen: red bi donašal, Raič ( Let.).
17. dovẹ́dnost, f. das Bewusstsein, C.; narodna d. prostega seljaštva, Raič ( SlN.).
18. drnję́zganje, n. das Winseln, zudringliches Bitten: po mnogem drnjezganju, Raič ( Let.).
19. drǫ́səlj, -slja, m. = dreselj, dresen, C., ogr.- Raič ( Kol.).
20. drvotòn, -tǫ́na, m. der Platz, wo Holz gespalten wird, die Holzlege, C., Valj. (Rad); (drvóton), Mur.; (drvotan), ogr.- Raič ( Nkol.).
21. dúkəlj, -klja, m. hoher, oben verengter Topf (Milchtopf), Mur., vzhŠt., ogr.- C., Raič ( Let.); großer Trinkbecher, ein Humpen, vzhŠt.- C.; — "kar nima pravilne oblike, bodi si posoda, bodi si človek", Valj. (Rad).
22. dvǫ́jščina, f. der Zweifel, Raič ( Let.); na dvojščini biti, im Zweifel sein, Z.; — prim. dvojina 3).
23. esi, adv. = sem (hieher), ogr.- Mik., Raič ( Let.).
24. fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič ( Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
25. fegetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = migetati, Raič ( Let.).
26. gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič- C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.- Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.
27. gárice, f. pl. dem. gare; 1) ein leichter Leiterwagen, Fr., SlGor.- C.; — 2) die Wagenleiter, Mur., Cig., Raič- C., vzhŠt.
28. glasovı̑tnik, m. berühmte Person, die Celebrität, Raič ( Let.).
29. glumíšče, n. die Schaubühne, das Theater, Cig. (T.), Raič ( Let.), Zora; — hs.
30. gostorǫ́žən, -žna, adj. reich an Trieben, dicht: gostorožno trsje, Raič ( Let.).
31. grebę́niti, -ę̑nim, vb. impf. = grebenati: pren. g. koga za hrbtom, verleumden, Raič ( Let.).
32. guráča, f., nam. igrača, Mur., C., vzhŠt.; latinščina mu je bila gurača, Raič ( Let.).
33. hȃjzba, f. velika izba, Mursko polje- Raič ( Let. 1878, II. 189.).
34. halabúčiti, -bȗčim, vb. impf. = halabukati, Cig.; po hodnikih h., Raič ( Let.).
35. hiljáča, f. = hilj, Z., Ist.- Raič ( SlN.).
36. 1. hodník, m. 1) = hodec, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Fußsteig, (hǫ̑dnik) Notr.- Erj. (Torb.); — das Trottoir, C.; — der Gang (am oder im Hause), C.; po hodnikih halabučiti, Raič ( Let.).
37. izdáleka, adv. = izdaleča, C., ogr.- Raič ( Kol.).
38. izkvárjenost, f. die Verderbtheit, die Corruption, Raič ( Let.).
39. izlę́ženik, m. = ki se je izlegel; ptujski izleženik, der zu Pettau Geborene, C.; radomerski i., Raič ( Let.).
40. izpáziti, -pȃzim, vb. pf. = spaziti, ausspähen, Jan.; izmed množice koga i., Raič ( Glas.).
41. izprevȃjavka, f. die Begleiterin, Mur., Raič ( Let.).
42. izȗm, m. = izumek, Raič ( Let.), Bes.
43. izȗrjenəc, -nca, m. der Geübte, Raič ( Let.).
44. izvı̑rnica, f. die Quelle (eine Schrift), Raič ( Let.); — das Original, Zora.
45. izvrstnják, m. ausgezeichneter Mann, C., Raič ( Let.); die Capacität, Cig. (T.); — der Classiker, Navr. (Kop. sp.).
46. jálnọ, adv. = menda, C., ogr.- Raič ( Nkol. 1868. 66.); — prim. javalne.
47. jasnílọ, n. die Erklärung, die Verdeutlichung, Raič ( Let.); der Commentar, Bes.
48. jasníti, -ím, vb. impf. 1) hell, heiter machen, aufheitern, Cig., Jan.; — j. se, sich aufheitern, sich aufhellen (vom Wetter); jasni se od severa do juga; — 2) erklären, deutlich machen, Raič ( Let.).
49. 1. ję́drn, adj. 1) Kern-: jedrna postelja, das Kerngehäuse (pericarpium), V.-Cig.; — 2) kernig, Jan.; — bündig, gedrängt, Cig. (T.); jedrna slovnica, Raič ( Let.).
50. 1. jelìč, -íča, m. die Tanne, C. (= smreka, ogr.- Raič ( Nkol. 1868. p. 56.)).
51. jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič ( Let.).
52. káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.- Raič [ Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.- Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče- Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.- Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.- Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
53. katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.- C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič ( Kol.).
54. kokošínji, adj. Hennen-, Mur., Raič ( Let.).
55. kółcati, -cam, vb. impf. 1) schlagen: srce kolca, Raič ( Let.); — 2) kolca se mi, ich habe den Schluchzen (das Schlucksen); kolca se mi: nekdo na-me misli; po tem se nikomur ne bo kolcalo, darnach wird kein Hahn krähen, Cig.
56. kórčič, m. = kebel, ogr.- Raič ( Kol.).
57. koreníčiti, -ı̑čim, vb. impf. wurzeln, seine Wurzel haben, Z., Raič ( Let.).
58. kórica, f. dem. kora; 1) das Rindchen, Cig.; die Brotrinde, Mik.; k. kruha, Jan., Raič ( Let.); — der Zimmt, (po rus.) Cig. (T.); — 2) pl. korice, die Einbanddecken, Mik., Vrt.; — 3) pl. korice, die Scheide, Prip.- Mik.
59. kroliti, -im, vb. impf. = kruliti, Volk.- M., Npes.-Vraz, Raič ( Let.).
60. lágodnik, m. ein schlechter Mensch, Raič ( Let.).
61. lístati, -am, vb. impf. 1) blättern: l. knjigo, Cig. (T.), Raič ( Let.); — 2) l. se, sich blättern ( min.), Cig. (T.).
62. lozovína, f. der Rebensaft, Z., Raič ( Let.).
63. mácljək, -cljəka, m. dem. macelj; kleiner Schlägel, bes. Holzschlägel, vzhŠt.; macljeki na klopotcu, Raič ( Let.).
64. makǫ̑tər, -tra, m. stopni glavič, ki tere, der Stampfstößel, C., Raič ( Let.), Zora; — der Stößel übhpt., ogr.- C.; iz: mak + tr-eti.
65. mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič ( Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.- C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.
66. mı̑gljəc, -əca, m. neka reč, ki miga: = fegec: stroj, podoben klopotcu brez macljekov in blanje, kteri samo migeče (= fegeče), a ne ruži in ne ropoče, Raič ( Let.).
67. mółviti, -im, vb. impf. murren, brummen, Mur., Danj.- Mik.; (o golobih), ogr.- C.; nedostojno in nerazločno govoriti, vzhŠt.- Raič ( Nkol.); — dumpf tönen, Mur.; Bas mi molvi ("muvi") no mrmra, Danj. (Posv. p.); summen: bečele molvijo ("muvijo"), ogr.- Mik.
68. mọ̑zganje, n. das Grübeln: jezikoslovno m., Raič ( Let.).
69. narodíti se, -ím se, vb. pf. 1) zur Welt kommen, geboren werden, M., ogr.- Raič ( Kol.); Nekemu bogatcu se je sin narodil, vzhŠt.- Valj. ( Glas.); — 2) drevo se je narodilo, der Baum hat sich abgetragen, er hat sich durch vieles Tragen entkräftet, Cig., C.
70. nážənj, -žnja, m. kolikor se nažanje, = nažanjek, ogr.- Raič ( Nkol.).
71. neprestȃnce, adv. unaufhörlich, Guts.- Mik., Vest., Raič ( Let.).
72. nȗnščak, ** m. der Täufling, Raič ( Let.).
73. obər, praep., nam. obrh, ogr.- Mik., Hal.- Raič ( Nkol.).
74. obrẹ̑t, f. die Entdeckung, die Erfindung, Cig. (T.), Raič ( Let.).
75. obrlę́nəc, -nca, m. die Kreisbewegung, der Wirbel, Mur.; v o. se sukati, sich im Wirbel drehen, Mur.; vse gre v o., vzhŠt.; v o. gnati, Raič ( Let.); veterni o., der Windwirbel, Cig.
76. obveselı̑telj, m. der Erfreuer, der Tröster, ogr.- Valj. (Rad), Raič ( Nkol.).
77. odmísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) abstrahieren, odmišljen, abstract, Cig. (T.); — 2) o. si, die Gesinnung ändern, sich anders besinnen, C.; o. si je, er hat sich eines andern besonnen, Raič ( Let.).
78. ogrȃjka, f. = ograjica, Raič ( Let.).
79. okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.- Raič ( Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
80. olúh, m. 1) der Pfahl, der Pflock am Wege, C.; ein vom Sturme der Äste beraubter Baum, C.; der Prügel: toča je drevo poklestila in same oluhe pustila, Raič- C.; — 2) der Setzpflock, der Stößel, C.; — 3) der Tölpel, Zavrče ( vzhŠt.)- C.; — prim. olih.
81. opẹ̑šanəc, -nca, m. der Deficient: duhovni o., der Deficientenpriester, Raič ( Let.).
82. opı̑koma, adv. senkrecht, C.; — opikoma nasprotno, im geraden Gegensatze, Raič ( Let.).
83. oprȃščati, -am, vb. impf. ad oprostiti; 1) befreien, Cig., ogr.- C.; o. od nedostatkov, DZ.; o. dolžnosti, Zv.; — 2) verzeihen, nachlassen: o. komu grehe, ogr.- C., Raič ( Let.); mladenke opraščajo take slabosti kaj rade svojim ljubimcem, LjZv.
84. osposobíti, -ím, vb. pf. befähigen, Raič ( Let.), SlN.- C.; — o. se, sich qualificieren, sich habilitieren, Cig., Raič ( Let.); — prim. sposoben.
85. pikèč, -ę́ča, adj. stechend, scharf, Mur., C., Raič ( Let.), SlN.; šipek je pikeč, Danj. (Posv. p.).
86. plastìč, -íča, m. dem. plast; ein kleiner Schober, ogr.- Raič ( Nkol.), jvzhŠt.
87. pleténe, f. pl. eine Art Hose, C.; = breguše, bize, ogr.- Raič ( Let.).
88. pọ̑jdoma, adv. = pojdoč, C., Hal.- Raič ( Nkol.).
89. pokolẹ̑nəc, -nca, m. istega rodu človek, ogr.- Raič ( Nkol.).
90. popitávati, -am, vb. impf. fragen, ausforschen, Jan., Raič ( Let.).
91. posẹ̑ka, f. 1) der Holzschlag, der Abtrieb des Holzes, Cig., Let.- C.; — 2) der Verhauzaun, C.; — 3) = živ plot, ogr.- Raič ( Nkol.).
92. posẹ̀t, -sẹ́ta, m. der Besuch, C.; na p. prihajati, Raič ( Let.); — prim. posetiti.
93. poslúžiti, -im, vb. pf. 1) bedienen: p. koga s čim, Mur., Cig.; — zu Diensten sein: sreča mu ni hotela poslužiti, da bi zvršil zapoved, LjZv.; — vinske letine so poslužile (sind gut ausgefallen), Raič ( Let.); — poslužilo mu je, es ist ihm gelungen, Raič (Slov.); — 2) nachdienen, (das Versäumte) abdienen, Jan.; — 3) p. se, sich bedienen, Gebrauch machen, Guts.- Cig., Slom.- C., nk.; (po nem.).
94. pošȗm, m. das Geräusch, der Lärm, Mur., Št.- C.; ni mu več za mestne pošume, Raič ( Let.).
95. potomtǫ̑ga, adv. hernach, C., ogr.- Raič ( Nkol.).
96. potujíti, -ím, vb. pf. = potujčiti, Cig., Raič ( Let.), SlN.
97. povẹ̑da, f. 1) die Geschichte, die Sage, Raič ( Let.); — 2) der Wortausdruck, C.
98. povísiti, -im, vb. pf. erhöhen, C., Raič ( Let.); — hs.
99. povzę̑mka, f. die Portion, Št.- Mur., Mik.; v pičlih povzemkah, Raič ( Let.).
100. prezóvič, m. der Ausrufer, der Herold, C., Valj. (Rad), ogr.- Raič ( Nkol.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani