Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Prip. (159)

  1. 1. ȃ, interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
  2. 2. à, interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
  3. báviti se, * -im se, vb. impf. 1) sich mit etwas beschäftigen, sich abgeben, nk.; b. se s pesmami; Prip.- Mik.; malo se baviti z ljudmi, Jurč.; — 2) = muditi se, Jan.
  4. bȏł, m. = bol f. der Schmerz, Mur., Cig., Jan., Prip.; porodni boli, die Geburtsschmerzen, C.
  5. cepelíš, m. = cipeliš, Meg., Prip.- Mik.
  6. cọ̑prnjak, m. = coprnik, Mur., Prip.- Mik.
  7. čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.- Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
  8. črnobẹ́ł, adj. weiß und schwarz: vrana je črnobela, Prip.- Mik.
  9. čúčati, -ím, vb. impf. = kučati, C., Cig.; (čučeti, Prip.- Mik.).
  10. čvrkútati, -am, vb. impf. zwitschern, Prip.- Mik.; — pogl. cvrkutati.
  11. dẹčárəc, -rca, m. der Knabe, das Knäblein, Jan., kajk.- Valj. (Rad), Prip.- Mik.
  12. dẹ̀der, interj. wohlan! Prip.- Mik., jvzhŠt.; iz: dej der; prim. dejati II. 2).
  13. dníšče, n. 1) das Fundament, Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — 2) veje, ki se polagajo na "dno" senene kope (stoga), Krn- Erj. (Torb.); — 3) der Baumstrunk, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 4) der Satz des Weines, C.
  14. dobročinı̑telj, m. der Wohlthäter, Prip.- Mik., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  15. dvorjanik, m. = dvornik, Prip.- Mik.
  16. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
  17. gȃvran, m. der Rabe, Cig., Jan., Prip.- Mik.; ( astr.) der Rabe, Cig. (T.).
  18. gǫ̑dina, f. 1) das Jahr, C., Prip.- Mik. ( hs.); — 2) das Namensfest, Tolm.- C.; — 3) der Regen, Prip.- Mik., BlKr.; tiha g., kadar po malem prši, Habd.- Mik.
  19. gorostàs, -stása, m. der Riese, Cig. (T.), Prip.- Mik.; — hs.
  20. gosponič, m. dem. gospon, Prip.- Mik.
  21. gostı̑, f. pl. das Gastmal, Mur., Cig., Jan., C.; gosti napraviti, danes imamo gosti, Cig.; na gosti pozvati, Prip.- Mik.; To bile čudne so gosti, Npes.-K.; — postalo iz: gost ( acc. pl. gosti), Mik. (V. Gr. III. 140.).
  22. grȃničica, f. dem. gran(ic)a; kleiner Zweig, Prip.- Mik.
  23. gŕkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) girren, Jan., C.; grličica grče, Prip.- Mik.; — 2) kreischen, Mur., C.; — 3) das r mit der Kehle aussprechen, schnarren, ratschen, Cig., Dol.
  24. gŕla, f. die Turteltaube, Prip.- Mik. (V. Gr. II. 102.).
  25. gŕličica, f. dem. grlica, Mur., Prip.- Mik.
  26. háriti, hȃrim, vb. impf. prügeln, peitschen, M., C., Prip.- Mik.
  27. im, conj. = ker, Prip.- Mik.
  28. iskrı̑nje, n. coll. Funken, Prip.- Mik., Ščav.
  29. ı̑sti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.- Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).
  30. izbáviti, -bavim, vb. pf. 1) = odpraviti: kašelj sem si izbavil, jvzhŠt.; losmachen, befreien, Jan., Hal.- C., Prip.- Mik.; volkodlaštva me je izbavil, LjZv.; i. se, los werden, frei werden, Hal.- C.; i. se česa, sich entschlagen, Jan.; — 2) verrichten, ausrichten, C.; posel i., Prip.- Mik.; nič nisem izbavil, ich habe nichts ausgerichtet, jvzhŠt.
  31. kę̑čkati, -am, vb. impf. beim Schopf fassen, bei den Haaren zausen, Z., Prip.- Mik., jvzhŠt., vzhŠt.; že mnogokrat ste me kečkali in tepli, Cv.
  32. kı̑h, m. 1) das einmalige Niesen, der Nieser, Cig., Jan., SlN.; na kih reci: Bog pomagaj! C.; — 2) die Niesesucht, der Schnupfen, Jan., Prip.- Mik., Svet. (Rok.).
  33. klečę́čki, adv. kniend, Prip.- Mik., jvzhŠt., BlKr.
  34. klǫ̑pkọ, n., Cig., Prip.- Mik., pogl. klobko.
  35. 1. kópən, -pna, adj. 1) schneelos, vom Schnee befreit; po kopnem, an Stellen, wo der Schnee bereits weggeschmolzen ist, Mur., M.; — 2) kopno, das trockene Land ( opp. morje), Cig., Jan., Cig. (T.), Prip.- Mik.; gospodar kopnega in morja, M.
  36. koráčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) schreiten, Meg., Boh., Guts., Cig., Jan., C., Prip.- Mik.; k. iz sobe, k. črez vrt, Jurč.; — 2) k. se, sich spreizen, Štrek.
  37. kórica, f. dem. kora; 1) das Rindchen, Cig.; die Brotrinde, Mik.; k. kruha, Jan., Raič ( Let.); — der Zimmt, (po rus.) Cig. (T.); — 2) pl. korice, die Einbanddecken, Mik., Vrt.; — 3) pl. korice, die Scheide, Prip.- Mik.
  38. kotúrati, -am, vb. impf. rollen machen, h. t.- Cig. (T.); k. se, rollen, Prip.- Mik.
  39. kȓvca, f. dem. kri, C., Prip.- Mik.; bratovska k., Zora.
  40. kúditi, -im, vb. impf. rügen, tadeln, Guts., C.; — verschmähen, Prip.- Mik.
  41. kurtáč, m. ein Thier mit gestutztem Schweif, Prip.- Mik.
  42. lákət-bráda, f. ellenlanger Bart, Prip.- Mik., Vrt.
  43. lastovı̑t, adj. eigenthümlich, Mur., Cig. (T.); — lastovito mesto = neko mesto, Prip.- Mik.
  44. ljubǫ̑vca, f. = ljubica, C., Prip.- Mik.; — tudi hs.
  45. máčuha, f. = mačeha, Prip.- Mik.
  46. máličək, -čka, adj. klein, winzig, Mur., ogr.- Mik.; Bečela, o malička stvar! Danj. (Posv. p.); maličko, ein klein wenig, Prip.- Mik.
  47. mę́lin, m. = malin, mlin, die Mühle, C., Prip.- Mik.
  48. mícati, -mı̑cam, vb. impf. = mikati, rücken, bewegen, Trst. (Let.); — m. se, sich bewegen, Prip.- Mik.
  49. milóta, f. die Anmuth, Cig. (T.), Jan., Šol., Z., nk.; milota jih je gledati, es ist eine Wonne, sie anzuschauen, Prip.- Mik.
  50. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  51. mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.- Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
  52. mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.- Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
  53. mrȃv, m. = mravlja, Cig. (?), Prip.- Mik., Vod. (Izb. sp.).
  54. mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
  55. mŕšav, adj. 1) mager, abgezehrt, Habd., Cig., Jan., Prip., BlKr.- Mik.; — 2) struppig, C.; zerzaust: dekla mršavih las, Jurč.
  56. náhižje, n. = nahišje, Prip.- Mik.
  57. najáviti, -im, vb. pf. melden, Jan., C.; n. se, sich melden, Cig., Prip.- Mik.; najavi se mimogrede, melde dich im Vorbeigehen an, Cig.
  58. nájdenik, m. = najdenec, Mur., Prip.- Mik.
  59. nákovọ, n. = nakovalo, Mur., Prip.- Mik.
  60. nálog, -lǫ́ga, m. 1) die Auferlegung, Cig.; — die Aufgabe, C.; der Auftrag, Cig. (T.), Prip.- Mik., DZ., ogr.- Valj. (Rad); plačilni n., der Zahlungsauftrag, nk.; — 2) die Steuer, ogr.- C.; — 3) das Gießschaff, ogr.- C.; — tudi: nalòg, -lǫ́ga, Valj. (Rad).
  61. námre, adv. = namreč, Prip.- Mik.
  62. nerósəc, -sca, m. = neresec, Prip.- Mik., Valj. (Rad), Zora.
  63. neróstəc, -tca, m. = neresec, Prip.- Mik., C.
  64. nevaljánka, f. ein nichtsnutziges Weib, Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — hs.
  65. nevernják, m. = nevernik, Prip.- Mik.
  66. nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
  67. njúhati, -am, vb. impf. = duhati, riechen, Z., Prip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.); — (po rus.) schnupfen: n. tobak, Levst. (Nauk), nk.
  68. nočəs, adv. heute nachts, Habd.- Mik., Prip.- Mik., ogr.- C.
  69. oblákinja, f. vila oblakinja, die in den Wolken wohnende Vila, Prip.- Mik.
  70. oboríti, -ím, vb. pf. 1) niederwerfen, besiegen, Prip.- Mik.; — 2) niederschlagen ( chem.), C., Cig. (T.); o. se, sich niederschlagen: tvarina se je iz vode oborila, Erj. (Min.); — hs.
  71. odmȃtati, -am, vb. impf. ad odmotati; = odmotavati: nit se je odmatala, Prip.- Mik.
  72. ogladẹ́ti, -ím, vb. pf. hungrig werden, Prip.- Mik., ogr.- C.
  73. ograję́nəc, -nca, m. zdenec o., ein eingefriedeter Brunnen, Prip.- Mik.
  74. ȏndak, adv. = ondaj, Prip.- Mik.
  75. oslobodı̑telj, m. der Befreier, Prip.- Mik.
  76. ošterijašíca, f. die Schankwirtin, Prip.- Mik.
  77. ótrov, -trǫ́va, m. das Gift, Jan., Cig. (T.), C., Prip.- Mik., BlKr.; otròv, M.
  78. otrovíti, -ím, vb. pf. = otrovati, Prip.- Mik.
  79. ovǫ̑d, adv. = tod, Prip.- Mik.; od ovod = od tod, Habd.- Mik.
  80. ožə̀g, ** -žgà, m. 1) = palež, smod, die Senge, Jarn., Nov.- C.; — der Getreidebrand, Svet. (Rok.); — 2) ein angebranntes Stück Holz, C.; — 3) der Schürhaken, Cig., Habd., Prip.- Mik.
  81. pastúh, m. 1) der Hengst, Meg., Dict., Cig., Jan., Prip.- Mik., Hip.- C., Levst. (Nauk), DZ., BlKr.- Let.; oslov in pastuhov hotljivost, Dalm.; — 2) = potuhnjenec, Lašče- Levst. (Rok.).
  82. pę́dənj-člóvẹk, -ẹ́ka, m. ein spannlanger Mensch, Prip.- Mik., Vrt.
  83. 1. pílọ, n. der Trank, Jan., Prip.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); žilo in pilo, Speise und Trank, Lebensmittel, C.; pilo in jelo, Z.
  84. pobedastẹ́ti, -ím, vb. pf. dumm oder närrisch werden, Prip.- Mik.
  85. podrẹmáč, m. der Schlaftrunk, Prip.- Mik.
  86. podučávati, -am, vb. impf. = podučevati, Prip.- Mik., nk.
  87. pogodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen, Št.- Cig., nk.; udaril je s cepmi, a ptiča ni pogodil, SlN.; pot p., den Weg finden, Z.; pravo p., das Rechte treffen, Zv.; p. na kaj, auf etwas treffen; pogodil je na dom necega kmeta, LjZv.; — errathen, Prip.- Mik., jvzhŠt.; — begreifen: tega ne morem pogoditi, Z.; — 2) vergleichen: prepirnike, ljudi, ki se pravdajo, p., Levst. (Nauk, Pril.); — 3) p. se, übereinkommen, einen Vergleich, einen Vertrag schließen; z lepo p. se, sich gütlich vergleichen; — 4) p. si kaj, sich etwas ausbedingen; — 5) p. komu kaj, jemandem etwas anzaubern, Dol.- Cig.; — 6) ein wenig reifen lassen, Cig.; lan še p., den Flachs noch ein wenig rösten, Cig.; še p. se, noch ein wenig reifen, Cig.
  88. pokarávati, -am, vb. impf. ad pokarati; wiederholt tadeln, rügen, Prip.- Mik.
  89. pokotúrniti, -ȗrnem, vb. pf. in rollende Bewegung versetzen, wälzen; p. rešeto za kom, Vest.; p. se, in rollende Bewegung gerathen, sich dahinwälzen, Prip.- Mik.
  90. poslẹ̑, I. adv. hernach, Cig.; posle pridi! komm später! C.; na tihem se je vadil posle svoje umetnosti, Navr. (Let.); najposle, zuallerletzt, C.; — II. pósle, praep. c. gen., p. škole, Prip.- Mik.; posle smrti, C.; ( prim. hs. poslije).
  91. pótlam, adv. = potle, Habd.- Mik., Mur., Prip.- Mik.
  92. poubíti, -bı̑jem, vb. pf. nacheinander todtschlagen, Prip.- Mik.
  93. prẹ̑dẹšnji, adj. der vordere, C., Prip.- Mik.
  94. 2. preváriti, -vȃrim, vb. pf. hintergehen, betrügen, täuschen, Cig., Jan., C., Prip.- Mik., Rib.- Mik., nk.; — p. se, sich betrügen, sich täuschen, Cig., nk.
  95. 1. prevésti, -vézem, vb. pf. hinüberfahren ( trans.), überführen, Jan., Vrt., Prip.- Mik.
  96. prevozáč, m. der Fährmann, Prip.- Mik.
  97. pričę́ščati, -am, vb. impf. ad pričestiti, ogr.- C., Mik., Prip.- Mik.
  98. razlúpati, -am, vb. pf. zerbrechen, Prip.- Mik.; — hs.
  99. razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsı̑pna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Kras- Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.- Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
  100. robáča, f. 1) das Hemd, Meg., Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Prip.- Mik., Dol.; rǫ́bača, vzhŠt., BlKr.; bes. ein grobes Hemd, Met.; — 2) die vierzeilige Gerste, Z.; — 3) die Kantbirne, Cig.

1 101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA