ov=Pohl. (90)

1. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
2. ásla, f. der Brand bei Wunden, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — das Apostem, Pohl., Dict., Poh.- C., BlKr.; — prim. bav. assl in kor.-nem. âss, dem. âssl Geschwür, Eiterbeule, C.
3. áškrt, * m. = aškrc, Pohl., Mur.
4. bẹlíšiti, -im, vb. impf. bezeichnen, Pohl.; — prim. beliš.
5. besẹdíšče, n. 1) die Sprechhalle, C.; — 2) = besednjak, Pohl., Preš.
6. 2. bítje, n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.- Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.
7. blı̑tva, f. der Mangold (beta), Pohl., kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. bieta (iz: bleta), Mik. (Et.).
8. 1. bogatȃj, m., Pohl.- Valj. (Rad), LjZv., pogl. bogatej.
9. bȏgstvọ, * n. = boštvo (Gottheit), Jan., Bas., Pohl., ogr.- Valj. (Rad), Preš.
10. bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.- Valj. (Rad).
11. bráhor, -orja, m. der Kropf, Pohl., Mur., V.-Cig., Jan.; — nam. brehor, prim. brehati, C. (?)
12. bravár, -rja, m. = ovčar, Pohl., Guts., V.-Cig.
13. burjȃva, f., Pohl., pogl. severni sij (žar).
14. cȃf, m. der Gerichtsdiener, der Scherge, Pohl., Mik. (Et.); der Ueberreiter, C.; — prim. it. zaffo, der Häscher.
15. 2. cę̑hta, f. der Bettsack, Pohl.; — = torba: po hosti je taval z zeleno cehto na kolku, Jurč.; — prim. kor.-nem. zieche, Bettüberzug.
16. cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)
17. číležən, -žna, m. = čevežen, Pohl., Mur.
18. črnílọ, n. 1) die Schwärze ( pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)- Kres; — 5) = muža, čreta, C.
19. čȓš, m. = storž, Pohl., Guts., Mur.; — prim. čvrš.
20. čȗmnata, f. die Kammer, Cig., Jan.; bes. eine Kammer zur Aufbewahrung der wertvollsten Gegenstände, Mur.; — das Schlafgemach, Pohl., Cig., DZ.; — prim. srlat. caminata, stvn. chaminata, Mik. (Et.).
21. dẹ̑diščina, f. das Erbe, die Erbschaft, Pohl., Mur. (dedščina), Cig., Jan., C., nk.; prim. Cv. IX. 5.
22. dimljáča, f. die Pestdrüse, die Pestbeule in der Schamgegend, Pohl., Mur., Cig., Jan., Mik.; — prim. dimlje.
23. dı̑mlje, f. pl. die Leistengegend, die Schamgegend, Dict., Pohl., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Mik., Štrek.
24. díže, f. pl. die Menstruation, Pohl., Mik.; — prim. švab. "dieses" = Menstruation, C.
25. drȃjna, f. 1) der Gassenhauer, Cig.; das Buhlerlied, Pohl., ZgD.; — 2) zügelloses Treiben: ha, to bo drajna! ZgD.; — 3) der Ort zügellosen Treibens, der Tummelplatz, Cig., Jan.; Mesto Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska dežela turška drajna, Npes.-K.; — 4) die Buhldirne, Pohl., M., Gor.; ta dečla postane opravljiva drajna, Bas.; — prim. drandati, direndaj.
26. dvǫ́miti, -im, vb. impf. zweifeln, Pohl., Mur., Cig., Jan., nk.; d. o čem, d. nad čem, zastran česa, Cig., nk.; ni dvomiti, es ist kein Zweifel, Cig., nk.; — prim. hs. dvoumiti, zweifeln.
27. farēža, f. eine Art Mantel, Pohl., Hip.- C.; — prim. ferega.
28. fəfljáti, -ȃm, vb. impf. plappern, Pohl., vzhŠt.- C., Mik.; pogl. fufljati.
29. gı̑b, m. 1) die Regung, die Bewegung, Mur., Cig. (T.); gib zraka se veter zove, ogr.- Valj. (Rad); — die Geberde, Slom.- C.; — 2) die Biegung, der Bug, Cig., Mik.; zidni gibi, Danj. (Posv. p.); — 3) = zgib, das Gelenk, Pohl., Mur.
30. glíža, f. = žleza (Drüse), Pohl., Z.
31. gostosẹ̑včiči, m. pl. = gostosevci, Pohl., C.
32. izmẹ̑čək, -čka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf; i. tega sveta, Pohl.- Valj. (Rad).
33. jámbora, f. der Mastbaum, Pohl., Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. it. albero, der Mastbaum, Mik. (Et.).
34. ječmenják, m. das Gerstenbrot, Cig., Jan., Pohl.- Valj. (Rad).
35. klèp, klépa, m. 1) = klepanje: če je moka po klepu, je kruh rad sipast, Polj.; — 2) kar pri klepanju kose odpada, Bolc, Lašče- Erj. (Torb.); — der Staub, der bei der Schärfung der Mühlsteine abfällt, C.; — 3) das Dengelzeug, Valj. (Rad); tudi pl. klepi, klepovi, Jarn., Jan., C.; — 4) der Kettenring, Pohl., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.; to je tisti kolobar, tista veriga, v kateri se vsi klepi ali členi drže, Vrtov. (Km. k.).
36. klup, m. das Augenlid, Pohl., Cig.; (dvomna beseda).
37. knupa, f. der Knauf, der Knoten, C.; — (= zaponka [?], Pohl., Mur.); — prim. nem. Knauf, C.
38. kóbər, -bra, m. 1) der Würfel, Pohl., Guts., Jarn., Cig., Jan., Valj. (Rad); kobre metati, mit Würfeln spielen, Slom.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Prodol (na benetski meji)- Erj. (Torb.).
39. kóbrati, -am, vb. impf. würfeln, Pohl., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.
40. kočljívost, f. die Heikeligkeit in Bezug aufs Futter, Pohl.- Valj. (Rad); die Heikeligkeit überhaupt, Cig., Jan., nk.
41. kravala, f. krummer Hirtenstab, Dict., Kras- Levst. (Rok.), (krávala, Valj. [Rad], kravóla, Pohl.); — nejasna beseda.
42. krǫ̑kva, f. der Dachsparren, Jan.; (krokla, Pohl.); tudi češ.
43. lȃtki, m. pl. die Waden, Guts., Pohl., Mur., Met.
44. 2. láva, f. der Kamin, Cig., C.; — der Credenztisch, Pohl., Mur.; — prim. leva.
45. líkeb, m. = oštir, Pohl., Trub.; — prim. nem. "Leitgeb" = Wirt.
46. lı̑mbar, -rja, m. = lilija, Pohl., V.-Cig. i. dr.; — morda napravljeno iz "Limbarska gora", kar je postalo iz nem. Lilienberg, C.
47. ljúbnik, m. der Amant, der Buhle, Pohl.- Valj. (Rad).
48. lokǫ́višče, n. der Garten, (lokovš, lokovše, lekovše), Meg., Guts., Pohl.; — nejasna beseda.
49. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
50. múša, f. 1) oslica, Mez.- C.; — 2) das Saumrösslein, Pohl.
51. múžəlj, -žlja, m. 1) das Schwartenbrett, Cig.; — 2) omlačen snop, BlKr.; — 3) die Nudel, Kr.- Valj. (Rad); pl. mužlji, die Nudeln, Pohl., V.-Cig., Jan.; — prim. 2. muzec.
52. nástor, m. die Anfechtung, C.; — der Trotz, BlKr.- Cig.; — die Bosheit, iz sovraštva in nastora storiti kaj, Pohl.- Valj. (Rad); — der Hass, die Feindschaft, C.; der Groll, Cig., Jan.
53. 1. nepreštẹvèn, -éna, adj. = nepreštet: neprešteveno veliko solnčnega prahu, Pohl.- Valj. (Rad).
54. nokota, f. = device Marije kožušček, gemeiner Hornklee (lotus corniculatus), Tuš. (R.); — der Steinklee (melilotus), Pohl.; (nokuta), Medv. (Rok.); — prim. hs. nokata.
55. obsę́žnost, f. der Umfang, Pohl.- Valj. (Rad); — großer Umfang, nk.
56. odskočník, m. = odpadnik: odskočniki od vere, Pohl.- Valj. (Rad).
57. ohmę̑tje, n. die Mistel (viscum), Pohl.; (menda napačno nam. ohmelje, C.); — prim. Let. 1883, 295.
58. osklívən, -vna, adj. brennend (von einer Wunde), Z.; — beißend, bissig, Pohl., C.; osklivno izpodbadati, Levst. (Rok.).
59. oščȃvje, n. rastline z velikimi listi, Pohl.- Valj. (Rad); — prim. ščavje.
60. pę́zanje, n. das Foltern, Dict., Mur., Pohl.- Valj. (Rad).
61. píčati, -ím, vb. impf. p. v čem, in etwas stecken, SlN.- C.; p. iz česa, aus einer Sache herausragen, Pohl., C., Kor.- Z.; (pičeti) hervorragen, Cig. (T.); — p. v čem, sich (in einem Punkte) vereinigen, concentrieren, Cig. (T.); — hervorsickern: kri iz mesa, voda iz zemlje piči, Z.
62. pihálọ, n. die Blaseröhre, C.; — der Blasebalg Pohl., Mur., Jarn., V.-Cig.; pl. pihala, das Gebläse, Jan.
63. pivəlj, -vlja, m. die Seente (?) ("piul"), C.; ("piul"), Pohl.
64. podhȗjka, f. = legen, Pohl., Cig., Erj. (Ž.); — (izpačena beseda nam. podojka? prim. češ.- rus. kozodoj [caprimulgus europaeus], C.).
65. poltora, f. neki denar: ein Zweigroschenstück, ogr.- C.; — ein halber Groschen, (-úra) Pohl., Mur.; — prim. stsl. polъ vъtora = poldrugi.
66. porę́dnost, f. 1) die Ordentlichkeit, Mur.; v p. spraviti, Guts. (Res.); — 2) der Muthwille, die Bosheit; — die Schlechtigkeit: p. prebivališča, Pohl.- Valj. (Rad).
67. pósəłstvọ, n. 1) die Gesandtschaft, die Botschaft, Cig., C., Pohl., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Hausdienerschaft, DZ.; — 3) das Dienstbotenwesen, Jan. (H.).
68. pozı̑r, m. = ozir, die Beachtung, die Aufmerksamkeit, C., Pohl.- Valj. (Rad).
69. prelȗka, f. ein Thurm am Meereshafen, Pohl.; der Leuchtthurm, Mur.- Cig., Jan.
70. prhúta, f. 1) die Haarschuppen, Habd.- Mik., BlKr.; — 2) die Loderasche, Pohl., Cig., Met.
71. prídọ, n., Pohl.- Valj. (Rad), pogl. prid.
72. príhək, -hka, adj. gäh, Pohl., Mur.; — steil: prihka streha, Z.
73. prı̑mski, adj. zinsbar (emphyteutisch), Pohl.- Mik.; in Erbpacht stehend: primsko zemljišče, Svet. (Rok.); primsko pismo, die Übergabsurkunde bei Erbpacht, M.
74. rag, m. der Eiszapfen, Jarn.; (raga, f., Pohl.); — dvomna beseda.
75. rẹ̑šba, f. 1) die Erlösung, C.; — 2) das Lösegeld, C.; — das Trinkgeld, C., Pohl.; — der Finderlohn, C., Slom.
76. rẹznọ̑st, f. die Schärfe (vom Geschmack), Cig., Jan.; — die Strenge: z vso reznostjo, Pohl.- Valj. (Rad).
77. režgotı̑nəc, -nca, m. neka ptica, Pohl., Guts.- Cig., Frey. (F.).
78. sedlǫ̑n, m., Pohl., Guts.- Cig., Jan., UčT., pogl. severni jelen.
79. senki, m. pl. die Nachgeburt, Guts., Pohl.- Cig.; (morda nam. sunkì, C.?).
80. skəzáti, -ȃm, vb. impf. 1) hinreichen, ausreichen, zulangen, Pohl., Cig., Jan., Ig (Dol.), Notr.; njegov zaslužek ne skeza za tako potrato, Cig.; — 2) auskommen, auslangen, Cig., Jan.; ne s. s čim, Cig.; — genug haben: trpim, da skezam, C.; udaril sem se, da skezam, M.; — prim. skuzati.
81. skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.- C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.
82. slȃdnik, m. 1) ein genäschiger Mensch, Z., Pohl.- Valj. (Rad); — 2) = sladnjak, Cig.
83. snídati se, -am se, vb. impf., Mur., Pohl.- C., pogl. shajati se.
84. šúbəlj, -blja, (-bəljna), m. nekaka klobasa, Dict., Pohl., Z.; — prim. avstr.-nem. schübling, eine Art Wurst, C.
85. 2. tŕniti, -nem, vb. pf. 1) sprühen, springen: iskre trnejo, C., Z.; — 2) ( trans.) ausspritzen, Jan.; — 3) = otrniti, (das Licht) putzen, Pohl., Mur., Mik.; — 4) landen, Pohl., Jarn.- Cig., Mur.
86. vę̑htra, f. 1) die Schilfmatte, Pohl., Mur., Jan.; ličnata v., C.; — 2) die Wanne, Pohl., Mur., Št.- Cig.; die Butte, Jan.; Pehtrababa v rokah drži ali zlato ročko ali vehtro, Trst. ( Glas.); — prim. vehter.
87. vòr, vóra, m. 1) das Blockschiff, das Floß, Pohl., Jarn., Mur., Cig., DSv.; — der Kahn, C. ( Vest.); ( prim. češ. vor, Floß); — 2) die Kette: kotel na voru visi, Nov.- C.
88. vubúj, m. = rjava (rumena) sova, die Brandeule, Pohl.- Frey. (F.); — prim. bubuj.
89. zmlẹ́ziva, f. = mlezivo, die Biestmilch, Pohl., Ig (Dol.).
90. žǫ̑nta, f. 1) = z vodo nalite tropine, v katerih se kisa repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Tresterwein, der Nachwein, Cig., C.; — übhpt. schlechter Wein, C.; ein trübes, schlechtes Getränk, Z.; — 3) die Maische, Pohl., Cig. ( DZ.); — prim. ladinsko: jonta (reci: žonta), zonta, it. giunta, Mik.; kor.-nem. Sont (= patoke), Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani