Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ov=Npr. (56)


  1. besẹdováti, -ȗjem, vb. impf. sprechen: Kralj Matjaž tak beseduje, Npes.-K.; kadar je šel človek po gozdu, besedovala so drevesa, Npr.- Erj. (Torb.); toliko, da sta besedovala, nur um zu sprechen, LjZv.; raisonnieren, Jan.; — b. komu, gegen jemanden vorlaut sein, C., Z.; — einen Vortrag halten, Jan., Cig. (T.); den Sprecher ( z. B. bei Hochzeiten) machen, Jarn.; — b. za koga, jemanden als Anwalt vertreten, Cig.; — debattieren, Cig., Jan.; — b. se, einen Wortstreit haben, disputieren, Cig., C.
  2. domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.- Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
  3. izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.- Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.- nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).
  4. iznę́ti, -námem, vb. pf. herausnehmen: bruno, troho iz očesa i., Krelj; izname dva desetaka, Trub. (Post.); oči i. iz glave, Levst. (Zb. sp.); iznemi sekiro iz tega teplja, Npr.- Erj. (Torb.); — iznet, ausgenommen, DZ.; iznemši, mit Ausnahme, C., Raič (Slov.).
  5. izpremíniti, -mı̑nem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.- Kres.
  6. izpripovẹ́dati, -am, vb. pf. auserzählen; pastorka ji je svoj pot izpripovedala, Npr.- Kres.
  7. izvirǫ́vščina, f. das Quellwasser, C.; tam, kjer je lintver, je največ izvirovščine, Npr.- Kres.
  8. kàč, káča, m. = kača, ogr.- C., Štrek.; Jej, jej komorač, Da te ne pikne pisan kač, Npr.- Erj. (Torb.).
  9. kačǫ̑n, m. das Schlangenmännchen: Ti, črv, imaš svoj strup na se vzeti, bodi kača ali kačon, Npr. ( Podkrnci)- Erj. (Torb.).
  10. kámen, adj. steinern, Stein-, Mur., Cig.; Pod lipo stoji miza, Oj miza kȃmena, Npes.-Vraz; zagledne kameno mizo, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; kameni ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); kameno olje, das Steinöl, das Petroleum, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Žnid.; kamena smola, das Erdharz, Erj. (Min.); kamena posodba, steinerne Gefäße, Raič (Slov.); tudi: kamę̑n, Mur., Vrt.
  11. krǫ̑žica, f. dem. kroža; das Trinkglas, Mur., Cig., vzhŠt.; dati komu krožico vina, Npr.- Kres.
  12. krtovı̑njak, m. = krtina, C., Npr.- Kres.
  13. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
  14. nadmodríti, -ím, vb. pf. an Klugheit übertreffen, überklügeln: n. koga, Cig., Vrt., Npr.- Erj. (Torb.).
  15. namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.- Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.
  16. nẹ̑hče, pron. = nekdo, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  17. nẹ́šče, pron. = nehče, nekdo, C., Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  18. ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
  19. nikdọ̑r, pron. = nigdor, nihče, Npr.- Erj. (Torb.), nk.
  20. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
  21. pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  22. pírhast, adj. rothscheckig, Polj.; übhpt. scheckig, Cig., C.; pirhaste ovce in koze, Dalm.; pirhasta kača, Npr.- Erj. (Torb.).
  23. plȃn, plána, adj. frei vom Baumwuchs, Cig., Erj. (Torb.); priti iz gozda na plano (ins Freie), Npr.- Erj. (Torb.); na planem, in einer offenen Gegend, auf freiem Felde, Cig., Jan.; na plano priti, zum Vorschein kommen, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); tako je pravi tat na plano prišel (wurde entdeckt), Jurč.; Kamor daleč prideti, Daleč na plano poljano, Npes.-K.; plano polje, Jurč.; flach, Cig., Jan.; lepa plana nebesa, Zv.
  24. 2. pogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad pogniti; = pripogibati: drevje se jima je na stran pogibalo, Npr.- Kres.
  25. poperúhati, -am, vb. pf. ein wenig mit den Flügeln schlagen: gosak po klasju s perotmi poperuha, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  26. prážnjen, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: trije prážnjeni petki za sv. Jurijem, Npr. ( Vas Krn)- Erj. (Torb.); (pražnena srajca, Zv.).
  27. preminíti, -mínem, vb. pf. vorübergehen, vergehen, Cig.; čakaj, da premine dež! Dol.- Levst. (Rok.); (Sedem let je preminolo, Npes.-Vraz); — verschwinden: nista vedela, kam je preminila hči, Npr.- Kres; — verscheiden, sterben, Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  28. pretı̑rati, -am, vb. pf. 1) vertreiben, Mur., Cig., Jan.; mačeha je pastorko pretirala, Npr. ( kajk.)- Valj. ( Kres); — 2) übertreiben, Cig. (T.), nk.; pretirana hvala, nk.; ( hs.).
  29. pretvȃrjati, -am, vb. impf. ad pretvoriti; 1) verwandeln, Cig. (T.), Npr.- Valj. ( Glas.), nk.; v toploti se led pretvarja v vodo, Sen. (Fiz.); — obraz p. (verzerren), Greg.; — 2) p. se, sich verstellen, Cig., Jan., Cig. (T.), Podkrnci- Erj. (Torb.); — = izpakovati se, Gesichter schneiden, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), GBrda.
  30. pretvoríti, -ím, vb. pf. 1) anders machen, umwandeln, umgestalten, Cig. (T.), DZ., C.; p. koga v zver, Npr. ( kajk.)- Valj. ( Glas.); verwandeln, Cel. (Ar., Geom.); — 2) p. se, sich verstellen, Cig. (T.).
  31. priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.- Erj. (Torb.).
  32. príklẹtje, n. = priklet, das Vorhaus, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — = prikletec, der Kellervorbau, C.
  33. privóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) = pripeljati, Cig.; vsak večer privozil je ribič svoj čoln k bregu, Npr.- Erj. (Torb.); — gefahren kommen; v tem privozimo do cerkve, Erj. (Izb. sp.); hitro si privozil, Polj.; privozil je že do klanca, Levst. (Zb. sp.); — 2) durch Fahren erwerben, erfahren, Cig.
  34. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
  35. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
  36. razčemeríti, -ím, vb. pf. aufbringen, erzürnen, Mur.; — r. se, zornig werden, Danj. (Posv. p.), Npr.- Kres, Zora.
  37. razslúti se, -slóvem, -slújem se, vb. pf. bekannt werden: hitro se je razslulo po vsem Krasu, Kras- Erj. (Torb.); nje razboritost se je razslula v deveto deželo, Npr.- Erj. (Torb.); — razslut, berüchtigt, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
  38. rogljáča, f. 1) etwas, was Zacken oder Hörner hat, Mur.; — der Karst, C.; — 2) das Einhorn, Npr.- Kres.
  39. 1. rováti, rǫ́vljem, vb. impf. wühlen: krt po zemlji rovlje, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; h krtom rovat iti = ins Gras beißen, SlN.
  40. rúčiti, rȗčim, vb. pf. stoßen, C.; Kresnik z močnim čelom ruči v črnega bika, Npr.- Kres; — prim. rukniti.
  41. 2. segúrən, -rna, adj. tüchtig, vzhŠt.; žnidar je bil močen čvrstev in seguren, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — eifrig, C.
  42. sı̑lje, n. coll. 1) die Feldfrüchte, das Getreide, Mur., Jan., Danj.- Mik., ogr.- Mik., C.; ( bes. das Getreide noch in den Halmen), C.; proso in vse silje zmlatiti, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — tudi: siljè, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Laserkraut (laserpitium), Cig.; — jelenovo s., das Hirschhaar (nardus stricta), Cig.; — prim. selje.
  43. skalína, f. das Felsstück, die Felsmasse, Jan.; gore in skaline so se razklale, Npr.- Kres.
  44. slȃčje, n. coll. 1) = slak 2), Jan. (H.); — 2) die Wasserlinse (lemna), C.; — 3) kar voda ob kraj nanosi: stira vse svoje domače slačja brat, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  45. spomę́niti, -nem, vb. pf. 1) erinnern, Jan., C., Mik., Krelj, kajk.- Valj. (Rad); — erwähnen, M., C.; anführen, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, Jan., C., Danj. (Posv. p.); Bog se spomene svoje svete zaveze, Krelj; Spomeni se na-me! Npes.-Schein.; s. se s koga, s česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad); ("sa spomanot" Rez.- Baud.); — 3) = s. se, sich erinnern, gedenken: spomeni, krščanska duša, na Kristusove besede, Guts.; spomeni name! Npes.-Schein.; — praes. spọ́menem, Npr.- Erj. (Torb.); spomenę̑m, ogr.- Valj. (Rad); — prim. stsl. vьspomęnąti, pomęnąti in pomênąti.
  46. 2. spǫ́titi, -im, vb. pf. auf den rechten Weg führen, zurechtweisen, C.; — Aufschluss geben, aufklären, C.; — erinnern, aufmerksam machen: s. na kaj, ogr.- C.; spotijo ga na nesrečnega Salomona, Npr.- Kres; — s. se, sich zurechtfinden, klug werden, vzhŠt.- C.; — s. se, sich erinnern: ne morem se spotiti, kdaj je to bilo, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzp-).
  47. škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
  48. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.- C., Svet. (Rok.).
  49. visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.- Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).
  50. vı̑šək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.- Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.- C.; ( pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.- Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt ( fig.), Jan., nk.
  51. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
  52. zaràn, adv. = zarana, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Vest.); na vse zaran, in aller Frühe, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — (zarȃn, f.: eno zaran čujejo ..., Npr.- Kres).
  53. zbẹžávati, -am, vb. impf. ad zbežati; = begati 1): Peter je zbežaval za goskami, Npr.- Kres; — ( nam. vzb-).
  54. zdrúzniti, -drȗznem, vb. pf. = zdruzgniti, zerdrücken, durch einen Druck zerquetschen, Mur., Cig., Jan., Mik., Npes.-Vraz, Zora, Bes., Nov., Št.; z. zrelo sadje, Vrtov. (Km. k.): kamen z., da iz njega voda teče, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
  55. 3. znósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) schwanger werden, empfangen, Mur., V.-Cig., C., Jsvkr.; — 2) z. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, seinen Zorn auslassen, Cig., Jan., M.; znositi se je hotela nad samim kraljem, Npr.- Kres; — sich gegen jemanden ereifern, C.; — ( nam. vzn-).
  56. žı̑ljštan, m. neka čudna stvar, ki jo stari gadje delajo; kdor dobi ž., ima vsega obilo, kar hoče, Npr.- Glas.; prim. srvn. sigestein, sigelstein, Stein von wunderbarer Wirkung, Štrek. (LjZv.).



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA