ov=Kres (296)

1. ànda, conj. = ada, C., Mik., kajk.- Valj. ( Kres).
2. àntikaj, pron. = marsikaj, C.; — = veliko: antikaj (antkaj) ljudi je bilo, Rož.- Kres.
3. bȃsəm, -smi, f. = basən, Dict., C., Rož.- Kres.
4. botrína, f. 1) die Gevatterschaft; v botrini smo si, wir stehen zu einander im Verhältnis der Gevatterschaft; tudi: botrina sva si, Pjk. (Črt.); — 2) coll. die Pathen: z botrino se prepirati, Kres; kjer se botrina krega, zemlja križem poka, Jan. (Slovn.); — 3) der Pathenschmaus, Mur., C.
5. botríniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Gevatterschaft auf sich nehmen: ženi se bliže ko moreš, botrini se dalje ko moreš, Kres.
6. brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.- Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani- Erj. (Torb.).
7. brę́hati, brę́ham, brę́šem, vb. impf. keuchend husten; tudi: breháti, -ȃm, Rož.- Kres.
8. bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).
9. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
10. bȗrkəljc, -kəljca, m. dem. burkelj, die Wasserblase, Kres.
11. cȃncavəc, -vca, der Zögerer, Zauderer, Mariborska ok.- Kres; — prim. cencati.
12. cániti, cȃnem, vb. pf. = kaniti, Sv. Peter pri Mariboru- Kres; — prim. capniti.
13. cȃnjati, -am, vb. impf. tröpfeln, kleinweise fließen, C., Mariborska ok.- Kres.
14. cȃvmar, -rja, m. der Brautführer, Guts., C.; — cavmar se pelje po cesti, Npes. ( Kor.)- Kres; — iz nem. ( dial.) samer, Säumer, torej cavmar toliko kakor balar, C. (?)
15. cę̑ł, -la, m. das Zeug, das Werkzeug, (tudi: cel, f.) Kres; — morda nam. cev, iz nem. Zeug.
16. celı̑n, m. das Flintenschloss, Guts., Jarn., Cig., Jan., M., C., Rož.- Kres; — C. misli, da je iz it. focilino, kleiner Feuerstahl. (?)
17. celǫ̑vje, n. coll. = orodje, Kres; — nam. cevovje (?); prim. cel, m.
18. cə̀nc, m. v cenc ("cənc") iti, traben, Št.- Kres.
19. cı̑cast, adj. aus Zits, M.; Imajo cicasta krila pa avbe zlate, Npes.- Kr.; cicasta janka, Npes. ( Kor.)- Kres.
20. 2. cìp, cípa, m. der Zipf, Jan., C., Rož.- Kres; — iz nem.
21. cǫ̑klar, -rja, m. 1) der Holzschuhmacher, M., Kres; — 2) der Holzschuhe trägt, Z., Kres; tudi: coklár, Št.
22. čakljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, Jan., Rož.- Kres; pogl. čekljati.
23. čéča, f. 1) die Puppe, Cig., Jan., Rož.- Kres; — 2) ein Kind weiblichen Geschlechtes in den Windeln, M.; — 3) das Mädchen, Cig., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. čača.
24. čéčica, f. dem. čeča; das Püppchen: O ti neumna deklica, Čemu t' je bila čečica? Npes.- Kres.
25. čehák, m. = čeh, Trst. ( Kres).
26. čekljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = čeketati: kraljič čeklja okoli hiše, Zv.; plappern, C.; — 2) beim Sprechen mit der Zunge anstoßen, stottern, Cig., Zora, Kres.
27. čı̑žəm, -žma, m. der Halbstiefel, Cig.; — der Bundschuh, Kr.; nemam novih čižmov, Npes. ( Št.)- Kres.
28. čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.- Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
29. črnílọ, n. 1) die Schwärze ( pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)- Kres; — 5) = muža, čreta, C.
30. čvrčkáti, -ȃm, vb. impf. = cvrčkati, cvrčati, zwitschern: čvrčkajo pernati pevci, Prekmursko- Kres.
31. də̀šč, m., ogr.- C., Kres, pogl. dež.
32. də̀žej, m. dem. dež, sanfter Regen, Guts., Rož.- Kres.
33. dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; ( prim. prevdobi, zufrüh, Met.- Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.- Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.- C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru- Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.- C.; — 2) die Art und Weise, ogr.- C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).
34. dobrotvǫ́rnost, f. die Wohlthätigkeit, Kres.
35. domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.- Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.
36. domọ̑vka, adv. = domov, Jarn., Kor.; ( prim. movka, Guts., Npes.- Kres).
37. dòr, adv. = da (ja), Rož. ( Kor.)- Kres, C.; — prim. dro.
38. dreskáč, m. = drskač, drozgač, die Misteldrossel, der Zärrer (turdus viscivorus), Cig., Št.- Kres, Levst. (Nauk).
39. drobentẹ́ti, -ím, vb. impf. drobno peti, hoditi, pisati, na drobno lomiti itd., Lašče- Levst. (Rok.); pos. kleine Schritte machen, C.; Najrajši le drobentim po cesti, Levst. (Zb. sp.); Micka po trgu drobenti, Npes.- Kres; — trillern, C.; — tudi: drobentíti, Levst. (Rok.).
40. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
41. družjè, n. = druže: zakonsko družje, Levst. (Pril.); Žena je družje vmorila, Npes.- Kres.
42. drvíšče, n. der Holzplatz, die Holzstätte, C., Rož.- Kres; der Wald, Tolm.- Štrek. (Let.).
43. gnojníšče, n. = gnojišče, Mur., Jan., Rož.- Kres.
44. gnọ̑jščnica, f. = gnojnica, Mur., Kres, jvzhŠt.
45. gomólja, f. der Klumpen, Cig., Jan.; g. sira, presnega masla, C.; g. cukra, ein Hut Zucker, C.; die Knolle, Erj. (Min.); das Beerenbüschel, C.; — rožna g., ein Blumenstrauß, C.; — g. ptičev, eine dichte Schar Vögel, Mariborska ok.- Kres.
46. grboslǫ́vən, -vna, adj. heraldisch, Jan.; grboslovni liki, Kres.
47. gríva, f. 1) die Mähne; konjska griva, die Pferdemähne; starkes Haupthaar ( zaničlj.), vzhŠt.- C.; — der Haarbusch am Helm, Cig.; — 2) der mit Gras bewachsene Rainabhang, der Rain, Mur., vzhŠt.- C., BlKr.; der Bergsaum, SlGor.- C.; — grasiger Platz im Weingarten, Mariborska ok.- Kres; — grive, mit Gras bewachsene Erhöhungen, z. B. auf Aeckern, BlKr.; — = trata, Vrt., Zv., LjZv.; dekleta so se vrtela po mehki grivi, SlN.; — 3) rumena g., die Bärentatze, die gelbe Keulenmorchel (clavaria flava), Tuš. (R.); — konjska g., der hanfartige Wasserdost, der Hirschklee (eupatorium cannabinum), Cig., Medv. (Rok.).
48. grljàn, -ána, m. der Kürbisstengel: vsaka buča za svoj grljan visi, BlKr.- Kres.
49. grmádən, -dna, adj. 1) den Scheiterhaufen betreffend: grmadni kol, der Brandpfahl, Cig.; — 2) ungeheuer: grmadna truma ptičev, Mariborska ok.- Kres.
50. gȓmljavica, f. = grmljava, Jan., vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); z gore se je čula strašna grmljavica, Kres.
51. grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna- Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.- Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.- C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.- C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.
52. grozdǫ́vnice, f. pl. neka priprava na vozu za prevažanje grozdja, Kres.
53. 1. gúzati, -am, vb. impf. 1) falten, C.; — 2) guzan, gefaltet, faltig; guzana janka, faltiger Weiberkittel, Npes.- Kres, C., Mursko polje.
54. hȃdrica, f. das Tüchel, das Schnupftuch, C., Kor.- Kres.
55. hę́njati, * -am, vb. pf. aufhören, Habd.- Mik., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., Rož.- Kres; — popačeno iz: nehati.
56. hovje, n., Jan., Rož.- Kres, pogl. hojevje.
57. hríbər, -bra, m. = hrib, C., Rož.- Kres, KrGora- DSv.
58. hudobijȃn, m. = hudič, Npes.- Kres.
59. izmẹ́niti, * -im, vb. pf. 1) auswechseln, Mur., Jan.; verwechseln, Cig. (T.); — ablösen: nova straža staro izmeni, Navr. (Let.); — 2) i. se, sich ändern, Mur.; Izmene se kače v zvezdice, Npes.- Kres; — ausarten, Cig.
60. izpremíniti, -mı̑nem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.- Kres.
61. izpripovẹ́dati, -am, vb. pf. auserzählen; pastorka ji je svoj pot izpripovedala, Npr.- Kres.
62. izȗst, adv. na izust, auswendig, aus dem Gedächtnis: na i. znati, Vrt.; na i. učiti se, Kres; — (tudi: aus dem Stegreif, Zv.).
63. izvirǫ́vščina, f. das Quellwasser, C.; tam, kjer je lintver, je največ izvirovščine, Npr.- Kres.
64. ję́ša, f. die Esse, Jan., C., Rož.- Kres; der Rennherd (in den Eisenhämmern), Cig.; vroče kakor v ješi, Lašče- Levst. (Rok.); Piščali debele Zdaj v ješo grme, Vod. (Pes.); — iz nem. Esse.
65. 1. ję́zati, -am, vb. impf. = 2. jeziti, j. se = jeziti se, Guts., Mur., Rož.- Kres.
66. jȗtri, adv. morgen; jutri zjutraj, morgen früh; do jutri, bis morgen; jutri ("jutre") mine, übermorgen, Rož.- Kres; (jutro mine, Jan.).
67. kámen, adj. steinern, Stein-, Mur., Cig.; Pod lipo stoji miza, Oj miza kȃmena, Npes.-Vraz; zagledne kameno mizo, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; kameni ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); kameno olje, das Steinöl, das Petroleum, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Žnid.; kamena smola, das Erdharz, Erj. (Min.); kamena posodba, steinerne Gefäße, Raič (Slov.); tudi: kamę̑n, Mur., Vrt.
68. kānta, f. die Kanne, C.; Notri v kanto se zgledava, Npes.- Kres; — prim. lat. cannata, srvn. kante = Kanne, Mik. (Et.).
69. kápniti, kȃpnem, vb. pf. = kaniti, Mur., Rož.- Kres.
70. klasíti se, -ím se, vb. impf. in Aehren schießen, sich ähren, Cig., Jan., Slom.- C., vzhŠt.- Kres, Dol.
71. kláti, kǫ́ljem, vb. impf. 1) stechen: kolje me po trebuhu, po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan.; — peinigen, quälen: skrbi me koljejo, Cig.; vest me kolje, Jan.; — 2) beißen: k. se, sich beißen: psi se koljejo; kämpfen, sich schlagen: na Turškem se koljejo; — hadern, Cig.; — 3) schlachten; svinje k.; danes koljemo, heute wird bei uns geschlachtet; — 4) spalten, Mur., Cig., Jan.; drva k., Cig., Dol.- Levst. (Rok.); orehe k., Nüsse knacken, Cig.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig.; — 5) schlagen, vzhŠt.; toča je začela klati, Kres; ura je polnoči klala, Mariborska ok.
72. knjı̑žnik, m. 1) der Literat, Mur., C., Cig. (T.), Levst. ( LjZv.); — 2) = knjižnjak, Kres.
73. košp, m. = košpa, Tolm.- Kres.
74. kotáti, -ȃm, vb. impf. rollen, kollern machen, wälzen, Mur., Cig., Jan.; Zdaj podseke kotam, Danj. (Posv. p.); sobota pogače vkup kota, Pjk. (Črt.); — k. se, sich wälzen, rollen, kollern, Cig., Jan., Cig. (T.); Svinja se v blatu kota, Danj. (Posv. p.); kjer se volk kota, tam dlako pusti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — k. se s kom, sich balgen, ringen, Jan., Kres; vola se kotata = se bodeta, vzhŠt.; — tudi: kótati, Mur.
75. kováčinja, f. = kovačica 1), Rož.- Kres.
76. krápavica, f. die Kröte, Mur., Kres, vzhŠt.
77. 1. krę́cati, -cam, -čem, vb. impf. kreißen, ächzen, Bes.- C.; — krächzen (von Menschen), = krehati, Jan.; tudi: krecȃm, Rož.- Kres.
78. krẹsíšče, n. der Ort, wo ein Johannisfeuer gebrannt wird (wurde), C., Rož.- Kres.
79. krı̑gla, f. = hripavost, die Heiserkeit, Mur., Jan., Rož.- Kres.
80. krósna, n. pl. der Weberstuhl, Št.- Cig., Jan., C., Kres, Vrt.; (krosne, f. pl., Cig., C.).
81. krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.
82. krǫ̑žica, f. dem. kroža; das Trinkglas, Mur., Cig., vzhŠt.; dati komu krožico vina, Npr.- Kres.
83. kŕplja, f. 1) der Schneeschuh, Cig., Jan.; krplje so prepleteni obročki, katere si na noge privezujejo, da se ne vdirajo toliko, kadar po snegu hodijo, Notr., Gor., Lašče, Bolc- Erj. (Torb.), Savinska dol.; popotovati v najhujši zimi v krpljah, Cv.; krplje navezati na noge, Zv.; — 2) pl. krplje, ein Netz mit zwei gebogenen Seitenhölzern, die zusammengeschlagen dasselbe schließen; es dient zum Tragen von Heu, Stroh, Streu u. dgl., Mur., Kres, vzhŠt.; — (o velikih ustih), C.
84. krtovı̑njak, m. = krtina, C., Npr.- Kres.
85. kržìč, -íča, m. dem. krž: 1) der Brotstriezel, Guts., Jan., M., Rož.- Kres; — 2) das Saubrot (cyclamen europaeum), Plužna- Erj. (Torb.).
86. 1. kúpa, f. 1) der Becher, der Kelch, die Schale, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dalm., Kast.; polno kupo žolča in strupa, Npes.- Kres; cerkvena k., der Almosenstock, Gor.; — prim. stvn. chuofa, srlat. copa, cupa, Mik. (Et.).
87. lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.- Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.- Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.- Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
88. lę̑ntati, -am, vb. impf. 1) "anländen", C., Rož.- Kres; — 2) steuern, rudern, Mur., Poh.; — prim. bav. lentn, landen, lenken, Štrek. (Arch.).
89. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
90. lı̑lək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.- Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.- Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.
91. líntvern, m. der Lindwurm, Cig., Kr.; (lintvrt, Ptuj; lintvur, Ormož- Kres); — iz nem.
92. ljúbljenka, f. 1) die Liebste, der ( weibl.) Liebling, die Favoritin, Cig., Jan.; — 2) die Maßliebe (bellis perennis), C.; die große Maßliebe (chrysanthemum leucanthemum), Kres.
93. macésnovje, n. 1) das Lärchenholz, Rož.- Kres; — 2) der Lärchenwald, Cig., Jan.
94. mȃrnjati, -am, vb. impf. = govoriti, Cig., Kor.- Kres, KrGora- DSv.; schwatzen, Mur.
95. 1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Banjščice- Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).
96. mẹ̑senc, m. = mesec, Jan., Št.- C., Guts. (Res.), Rož.- Kres.
97. metìlj, -tílja, m. 1) = metulj, Jan., Danj.- Mik., Kor.- Jarn. (Rok.), Rož.- Kres; — 2) der Hirnblasenwurm der Schafe, der Egelwurm, Cig.
98. mẹ́ziti, -im, vb. impf. 1) bewegen, regen, schütteln, Cig., Jan., C., Poh.; nobeden vetrič ni zastave mezil, Kres; m. se, sich bewegen, sich regen, Cig.; — 2) wetzen, unruhig sein, vzhŠt.- C.
99. mìkən, -kəna, adj. = micen, winzig, Kor.- M., Rož.- Kres.
100. minən, -nəna, adj. = majhen, Rož.- Kres.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani