ov=Jan. (22.008)

1. abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.
2. abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.
3. abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.
4. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
5. abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.
6. abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
7. administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.
8. ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.- M., Lašče; — prim. jadro, C.
9. aforīstičən, -čna, adj. aphoristisch, Cig., Jan., nk.
10. aforīzəm, -zma, m. der Aphorismus, Cig., Jan.
11. agāt, m. = ahat, Mur., Cig., Jan.; trdnjavski a., der Festungsachat, Erj. (Min.).
12. ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.- Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.- C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.
13. ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.
14. akadēmik, m. der Akademiker, Cig., Jan., Cig. (T.).
15. akcijonár, -rja, m. der Actionär, Jan.; — prim. delničar.
16. akūstičən, -čna, adj. akustisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
17. áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).
18. aldováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
19. alegōričən, -čna, adj. allegorisch, Jan., nk.
20. aleksandrīn, m. der Alexandriner, (neka vrsta stihov), Jan., Cig. (T.).
21. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
22. aligātor, -rja, m. der Alligator, Jan., Erj. (Ž.).
23. alkemı̑ja, f. die Alchemie (Alchymie), (alkimija) Cig., Jan.
24. alkorān, m. der Alkoran, der Koran, Cig., Jan.
25. āloa, f. die Aloe, Cig., Jan.; stoletna a., die hundertjährige Aloe, Tuš. (R.).
26. alōd, m., Cig., Jan.; pogl. alodij.
27. alopātičən, -čna, adj. = alopatski, Jan.
28. ālt, m. die Altstimme, Jan., nk.
29. altīstinja, f. die Altistin, Jan., nk.
30. amazōnka, f. die Amazone, Cig., Jan.
31. āmbra, f. neka dišeča tvarina, der Amber (Ambra), Cig., Jan.
32. anāfora, f. die Anapher (eine Redefigur), Jan.
33. ānanas, m. die Ananas (bromelia ananas), Cig., Jan., Tuš. (R.).
34. anarhı̑ja, f. die Anarchie, Cig., Jan., nk.; — prim. brezvladje.
35. anatōm, m. der Anatom, Cig., Jan.
36. apnárnica, f. die Kalkbrennerei, Jan.
37. apnę̑nast, adj. kalkartig, kalkicht, Cig., Jan.
38. apnę̑nəc, * -nca, m. der Kalkstein, Cig., Jan., nk.
39. apnę̑nik, m. = apnenec, Mur., Cig., Jan.
40. apnę̑nka, * f. die Kalkerde, Cig., Jan., C.
41. apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.
42. ápniti, -im, vb. impf. 1) zu Kalk brennen, calcinieren, Cig.; — 2) kalken: a. kože, mit Kalk beizen, Cig., Jan.
43. apnogȃsəc, -sca, m. der Kalklöscher, Jan.
44. apnomę̑rəc, -rca, m. der Kalkmesser, Cig., Jan.
45. apnovı̑t, adj. kalkhältig, Cig., Jan.
46. apnovítən, -tna, adj. = apnovı̑t, Jan.
47. apnožgȃvəc, -vca, m. der Kalkbrenner, Jan.
48. apǫ̑stol, m. der Apostel, Jan., Krelj, Schönl., Kast., Levst. (Sl. Spr.).
49. apǫ̑stolstvọ, n. das Apostelamt, das Apostolat, Jan., Cig., (apostǫ̑lstvo, Mur.).
50. arhivár, -rja, m. der Archivar, Cig., Jan., nk.
51. aritmētičən, -čna, adj. arithmetisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
52. armȃn, m., Jan., pogl. rman.
53. árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
54. arsēnik, m., Mur., Cig., Jan., pogl. arzenik.
55. artičōka, f. die Artischoke (cynara scolymus), Cig., Jan.
56. asēsor, -rja, m. der Assessor, Cig., Jan.; — prim. prisednik.
57. asignācija, f. die Assignation, die Anweisung, Cig., Jan.
58. ȃtej, m. = ata, Mur., Cig., Jan., Št., Kor.
59. avgustīnəc, -nca, m. der Augustinermönch, Jan.
60. ážija, f. das Agio, Jan., Cel. (Ar.).
61. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
62. bȃbež, m. 1) der Weibernarr, der Frauenknecht, Mur., Cig., Jan., Met., Št.; — 2) weibischer Mann, die Memme, Cig., C.; — 3) das schwarze Wollkraut (verbascum nigrum), Medv. (Rok.).
63. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
64. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
65. bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
66. bábiti, * -im, vb. impf. Hebammendienste leisten, Mur., Cig., Jan.
67. babjevę̑rəc, -rca, m. der Abergläubige, Cig., Jan., nk.
68. babjevę́rən, -rna, adj. abergläubig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
69. babjevę̑rstvọ, n. abergläubisches Wesen, der Aberglaube, Cig., Jan., nk.
70. bȃbji, adj. 1) altweibisch, Cig.; — 2) Weiber-, weiberhaft ( zaničlj.); po babje, nach Weiberart; weibisch, unmännlich, Mur., Cig., Jan.
71. babúlja, f. = babura 1) Cig., Jan.
72. babúša, f. = babura, Jan.
73. bágər, -gra, m. = škrlat, Cig., Jan., Cig. (T.); — stsl.
74. bȃgrəc, -grca, m. die Purpurfarbe, Cig., Jan.; — rus.
75. bagrę̑n, adj. purpurn, purpurroth, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
76. bagreníca, f. der Purpurmantel, Cig., Jan.; — stsl.
77. bagrenína, f. die Purpurröthe, Jan.
78. bagrı̑vəc, -vca, m. = bagrnik, Cig., Jan.
79. bȃgrnik, m. der Purpurfärber, Cig., Jan.; — stsl.
80. bahàv, -áva, adj. prahlsüchtig, großsprecherisch, Cig., Jan.
81. báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).
82. báhavən, -vna, adj. prahlsüchtig, ruhmredig, aufschneiderisch, Mur., Cig., Jan.
83. báhavka, f. 1) die Prahlerin, Cig., Jan.; — 2) eine Art breite Halsbinde, Dol.
84. bahȃvs, m. der Prahlhans ( zaničlj.), Cig., Jan., Fr.- C.
85. bahorı̑n, m. der Windwirbel, Jan.; (bohorin, Št.- Cig.); — prim. rus. bahorь = žestokij vihrъ, Dalj.
86. bahúlja, f. die Prahlerin, Mur., Cig., Jan., Met.
87. bȃj, m. ein Flüssigkeitsmaß (= 48 Maß), Jan., Notr.- Z.; — prim. it. baglia, Kufe (?).
88. bajȃc, m. der Bajazzo, Jan.; — iz it.
89. bájanica, f. die Wünschelruthe, Jan., Glas.
90. bajè, adv. ( prim. bajati), wie es heißt, wie man sagt, Jan., nk.; baje da, Levst. (Sl. Spr.).
91. bajeslǫ̑vəc, -vca, m. der Mytholog, Jan., nk.; prim. bajeslovje.
92. bajeslǫ́vən, -vna, adj. mythologisch, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
93. bajeslǫ̑vje, n. die Mythologie, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
94. bȃjtnik, m. = bajtar, Jan.
95. bákər, -kra, m. das Kupfer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; čisti b. das Feinkupfer (Garkupfer), Cig.; — po drug. slov. jezikih.
96. baklȃda, f. der Fackelzug, Cig., Jan., nk.
97. baklár, -rja, m. 1) der Fackelmacher, Z.; — 2) = baklaš, Cig., Jan.
98. bakláti, -ȃm, vb. impf. 1) stark brennen, flammen, flackern, Cig., Jan.; — 2) mit einem Licht hin- und her fahren, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. fackeln.
99. baklonǫ̑səc, -sca, m. der Fackelträger, Jan., nk.
100. bakrę̑n, adj. kupfern, Kupfer-, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; bakrena ruda, das Kupfererz, Cig. (T.).

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani