ov=DSv. (374)

1. barı̑ł, m. majhen sodček, držeč 6—15 bokalov, (báril) BlKr.; tudi stisnjen podolgast sodček, držeč 1—2 vedri, BlKr.; vino pijo iz barilov, BlKr., DSv.
2. 1. bìk, bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; ( prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.- DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.- Cv.
3. bı̑ngljəc, (-gəljc), -gəljca, m. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; tudi: das große Schneeglöckchen (leucojum vernum), DSv.
4. blazinják, m. das Sofa, DZ., Zora, Bes., DSv.
5. bréme, ** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora- DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.- Cig.; — 3) die Last ( fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
6. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem- Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna- Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Kranjska Gora ( Gor.)- DSv., Zora.
7. bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
8. cẹdı̑łnikast, adj. = skop, Št.- DSv.
9. cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. ( LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.
10. čásən, -sna, adj. 1) nur eine Zeit dauernd, temporär, zeitlich; časno in večno življenje; — 2) = počasen, BlKr.- DSv.
11. čelák, m. ein Mann mit großer Stirn, C.; tudi: žival s širokim čelom, DSv.
12. čę́špovəc, -vca, m. 1) jed iz kuhanih češp, Gor.- DSv.; — 2) neka debelejša in boljša češpa, Gor., v Brkinih- Erj. (Torb.).
13. členkálọ, n. eine Person, die gerne schwatzt, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
14. členkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
15. čǫ̑mpa, f. die Kartoffel, Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
16. čȓn, m. 1) = oteklina, bula, BlKr., DSv.; — 2) der Getreidebrand: Cig.; — = smod, die Traubensenge, vzhŠt.- C.; — prim. črm.
17. črnavíca, f. = črnavka, (črnovica) Notr., Rib.- DSv.
18. čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.- DSv.
19. čvı̑č, m. 1. das Gewinsel, Z.; = krik, Gor.- DSv.; — 2) etwas Saures, bes. ein saures Getränk, SlGor.; — pogl. cvič.
20. davorı̑ja, f. bojna pesem, C., Zora, DSv.; — po imenu Davor = Mars; prim. hs. davorija, nekaka narodna pesem.
21. debelȗhar, -rja, m. = debeluh; polh d., DSv.
22. dẹklíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) tako se vesti, kakor šega dopušča dekletom, Gor.- DSv.; — 2) k dekletom pohajati, Polj.; — prim. dekličevati.
23. devetodeželjàn, -ána, m. prebivavec devete dežele, Zv., DSv.
24. dobíčək, -čka, m. der Gewinn, der Profit; čisti d., der Reingewinn; za sramotnega dobička voljo, Dalm.; na dobičku biti, profitieren, im Vortheil sein; kakšen d. imaš od tega? was für einen Gewinn hast du davon? prvi dobiček ne gre v mošnjiček, (ali: gre pod kotliček), Npreg.- DSv.
25. dojȗžnik, m. = predjužnik, jed med kosilom in južino, ki se daje mlatičem, koscem, tericam in sploh težakom, Lašče- Erj. (Torb.), Rib.- DSv.; das Vormittagsbrot, Cig.
26. dolẹ́njka, f. 1) die Unterländerin; — 2) dọ̑lẹnjka, doljnje žensko krilo, BlKr.- DSv.
27. dołgolı̑čnik, m. dolgoličen človek, DSv.
28. domísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) d. si kaj, etwas mit den Gedanken erfassen, C.; sich vorstellen: kdo si more domisliti njegovo sramoto? Jap. (Prid.); — domišljen, eingebildet: domišljena bolezen, Cig.; — (malo domišljen = malo domiseln, Svet. [Rok.]); — 2) d. se, sich besinnen, Cig. (T.); mislil sem in tudi se domislil, LjZv.; d. se koga, sich jemandes erinnern, Cig.; d. se česa, sich etwas einfallen lassen, auf etwas verfallen; imena se d., auf einen Namen verfallen, Levst. (Zb. sp.); domisli se pametnejšega sveta, DSv.; ne morem se d., es will mir nicht einfallen, Cig.; — 3) trans. auf einen Gedanken bringen: vino človeka domisli kdaj takih reči, LjZv.
29. došívati, -am, vb. pf. = došiti, vzhŠt.- DSv.
30. dragolẹ̑tnik, m. kdor s svojim blagom "dragega leta" čaka: der Speculant, C., Dol.; pos. der Kornwucherer, Ravn.- Cig.; kdor hoče imeti preplačano vsako reč, Rib.- DSv.
31. drẹmȃvəc, -vca, m. 1) der Schläfrige, der Verschlafene, Cig., Jan., vzhŠt.- C., Kr.; — 2) die Schlaflust, Cig., Jan., Kr.; dremavec me je prijel, Z.; d. me je presilil, C.; drẹ́mavəc, BlKr.- DSv.; — 3) der Bärlapp (lycopodium clavatum), C., Vod. (Bab.).
32. drmljáti, -ȃm, vb. impf. rasseln: časi po cesti drmlja po šest in več samokoličaric druga za drugo, DSv.
33. drožı̑, f. pl. = drožje, Cig., Jan., Met., Dol.; droži so v dnu soda zbrane, DSv.
34. drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.
35. drvníca, f. 1) die große Holzhacke mit langem Stiel, C., BlKr., Gor., Savinska dol.; — 2) = drvarnica, Gor., DSv.
36. fráta, f. 1) das Abholz, Cig.; — 2) die Schonungsfläche (koder se ne sme pasti), Gor.; — 3) eine Waldlichtung, Kr.; frisch ausgestockter Wald, Goriš., Gor.- DSv.; — prim. it. fratta, lebendiger Zaun; kor.-nem. frate, Waldlichtung, tirol. Holzschlag, C.
37. 2. gladíti, gladím, vb. impf. gladoven, skop biti: zelo je gladila in otroke stradala, Gor.- DSv.; — prim. gladeti.
38. glavaníca, f. die Perrücke, Jan. (H.), DSv., Št.
39. glúšən, -šna, adj. glušna nedelja = tiha n., BlKr.- DSv.
40. godčeváti, -ȗjem, vb. impf. po godčevsko se vesti ( n. pr. lažnjivo pripovedovati), DSv.
41. godrnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren; medvedi so godrnjali, Pohl. (Km.); sam sebi nekaj godrnja, er brummt etwas in den Bart, Cig.; Mrliča djati v grob vele, In bilje godrnjajo, Preš.; črez Boga g., wider Gott murren, Škrb.- Valj. (Rad); g. na koga, DSv.; g. nad kom, jemanden anmurren, Cig.
42. gomzẹ́ti, -ím, vb. impf. = gomezeti, Cig., Met., Mik., Fr.- C., ZgD., Zora, DSv.
43. gondrljáti, -ȃm, vb. impf. = godrnjati, BlKr.- DSv.
44. gondrnjáti, -ȃm, vb. impf. = godrnjati, BlKr.- DSv.
45. gorẹ̑st, f. die Bitterkeit ( fig.), DSv.; — prim. stsl. gorjestь, die Bitterkeit.
46. gǫ̑rši, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.- C.; še gorši je naslednik, Navr. (Let.); — 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor.; bil je izmed vseh najgorši, Savinska dol.- DSv.; gorša dekleta, Npes.- Vod. (Pes.); Prvi ljubček je bil gorši, Npes.-Schein.; imel je ženo, goršo kakor drugi plemenitaši, LjZv.; besser, Štrek., DSv.; gorše je biti pobožen, pa ubožen, kakor hudoben pa premožen, DSv.
47. gȏrta, adv. = gori, hinauf, KrGora- DSv.
48. gospodárən, -rna, adj. wirtschaftlich, haushältig, V.-Cig., Jan., Gor.- DSv.
49. grabljíca, f. 1) die Recherin, Cig., DSv.; — 2) grábljice, pl., dem. grablje, a) kleiner Rechen; — b) der Weberrechen, der Scheidekamm, V.-Cig.; — c) der Kleiderrechen, ogr.- C.
50. grajȃnski, adj. 1) = grajski ("grenskì"), Lašče- Levst. (Rok.), Cv.; — 2) bürgerlich, Civil-, Cig. (T.), DZ.; grajanske pravice, Nov.- DSv.; grajansko pravo, das Civilrecht, Cv.; (grajanskì, Cv.).
51. grajȃnstvọ, n. die Bürgerschaft, Nov.- DSv.
52. 2. grána, f. g. obročev na sodu, eine Reihe von Fassreifen, vzhŠt.- C.; — = rešta ( n. pr. kostanjev), BlKr.- DSv.
53. grdíłən, -łna, adj. entstellend, nk.; beschimpfend, lästerlich, Cig., Jan.; g. pomen, DSv.
54. grę̑z, -ı̑, f. 1) weicher und tiefer Koth, morastige Stelle, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — pl. grezi, der Morast, der Moorgrund, Mur., Jan.; — 2) der Abgrund, C., ZgD.; — navpična votlina v rudniku (Senkel), DSv.
55. grı̑var, -rja, m. 1) ein Soldat mit einer Pferdemähne am Helm, Cig., C.; griva se pruskim grivarjem košati, Bes.; — = žandarm, DSv.; — 2) die Ringeltaube, die Mähnentaube (columba palumbes), Cig., Lašče- Levst. (M.).
56. grı̑z, m. 1) das Beißen, der Biss, Meg., Habd.- Mik., Mur., Cig.; — das Bauchgrimmen, Dict.- Mik., C.; — 2) der Bissen, C., BlKr., DSv.; — 3) der Magenbrei, der Speisebrei (chymus), Erj. (Som.); — 4) zeleni griz, der Grünspan, ogr.- C.; — 5) hudičev g., der Teufelsabbiss (scabiosa succisa), Cig.
57. grǫ́dəlj, -dlja, m. das Roheisen, das Schmelzeisen, V.-Cig., Gor.- C.; topovi iz grodlja, Let.; — der Eisenklumpen (gródelj), Gor.- DSv.
58. grǫ́lica, f. dem. grola, SlGor.- C.; jagoda na molku, KrGora- DSv.
59. gromáča, f. ein Stein- oder Holzhaufen, Boh., Dalm.- M., Ist.- C., Nov.- C.; — eine Mauer ohne Mörtel, Ist.- C., Nov., C.; gromače, Trümmergesteine, Erj. (Min.); grómača, BlKr.- DSv.; — prim. grmača.
60. grozdǫ̑vlje, n. coll. = grozdje, KrGora- DSv.; Rosinen, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
61. gúgljav, adj. schaukelnd: Zibelka gugljava, zibelka mala, DSv.
62. habdovína, f. neka rastlina, BlKr.- DSv. (menda = habat).
63. hrástik, m. der Eichenwald, BlKr.- DSv.
64. hríbər, -bra, m. = hrib, C., Rož.- Kres, KrGora- DSv.
65. izbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. 1) = ubežati, C.; i. preteči sili, DSv.; — 2) den Kauf rückgängig machen: prodal sem, pa sem imel pravico izbegniti, Dol.; nicht beim Wort bleiben: kar izbegnili bodo, saj za trdno tako niso obljubili, Str.
66. izkrivopę́riti se, -pę̑rim se, vb. pf. = izkriviti se, BlKr.- DSv.
67. izpodmlẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpodmleti = izpodmilati, Z.; voda zid izpodmleva, Levst. (Cest.); — tla pod nogami komu i., DSv.
68. izproševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izprositi, DSv.
69. 2. izvedę́nka, f. ein abgeleitetes Wort, DSv.
70. izvȓg, m. der Auswurf: i. človeštva, DSv.
71. jábołčica, f. 1) = jablanca, BlKr.- DSv.; — 2) sklepna j., der Gelenkkopf, Erj. (Som.); — 3) der Adamsapfel, C.
72. jȃmljica, f. die Grube, Z.; — ropar smukne skozi majhno odprtino v jamljico pod hišo, DSv.; — der Dörrofen, C.; — pogl. jamnica.
73. jȃmščarica, f. die Grubenlaterne in den Bergwerken, LjZv., DSv.
74. jarboləc, -lca, m. der Rothlauf, Cig., BlKr.- DSv.
75. jȃšək, -ška, m. 1) das Wasserbecken, Cig., Jan.; — 2) der Schacht, V.-Cig., DSv.; — dvomna beseda; prim. jaška.
76. 3. jẹ́ča, f. = ječmenova in ržena zmes, Gor.- DSv.
77. jəgəłčək, -čka, m. dem. jeglec; to bi bila pravilna pisava za: jegȏłček, kakor se izgovarja, die Schlüsselblume (primula acaulis), Nov., DSv., jvzhŠt.
78. jérək, -rka, adj. = žerek, herb, Z.; — jerko se držati = žalostno se d., KrGora- DSv.
79. jesenják, m. der Diptam (dictamnus albus), Cig., Tuš. (B.), Cv.; = jesenek, DSv.
80. jẹstı̑vən, -vna, adj. Ess-: jestivno blago, Esswaren, DSv.
81. ję̑škati, -am, vb. impf. v vzklikih ime Jezus ("Ježeš") izrekati, KrGora- DSv.
82. 2. jezíti, -ím, vb. impf. ärgern, zum Zorne reizen; to me jezi; ne jezi me! — j. se, zürnen, sich ärgern; j. se nad kom (čim), na koga (kaj), sich über jemanden (etwas) ärgern, Cig., C., LjZv., DSv.; sami s sabo se jeze, Kast.
83. 2. jẹ́ža, f. der Damm, das Wehr, Mur., V.-Cig., C.; železne ceste j., der Eisenbahndamm, Levst. (Močv.); — die Böschung, Levst. (Močv.), Gor.; obzidana j., gepflasterte Uferböschung, Levst. (Močv.); — meja ob njivah kraj ceste, Dol.; po ježah pokositi, DSv.; — der Rasen: vrhu prsti položi travnato ježo, Jurč.; pol grunta pod ježo (= grob), Jurč.
84. jiha, f. der Sturm, das Gewitter, C.; oblačno je, morebiti pride kaka jiha, Št.- DSv.; — prim. iha, viha.
85. jútros, adv. diesen Morgen, heute früh, Habd.- Mik., Cig., C., BlKr.- DSv.
86. káčiti, kȃčim, vb. impf. 1) reizen, ärgern, aufregen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; kači me, es ärgert mich, Mur.; — k. se, sich ärgern, zürnen, Mur., Cig.; kaj se bodeš kačil! DSv.; — 2) schärfen, Z.
87. kamoj, adv. = kam, Meg., Boh., BlKr.- DSv.
88. 1. kȃzən, -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.- C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.- C.; — 3) der Zins, KrGora- DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.- Glas.
89. 2. kázən, -zna, adj. verdorben: kazen (kazȃn) kostanj, krompir, Gor.- DSv.; — prim. kaz, kaziti.
90. kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
91. kədọ́, * pron. interr. kədọ̀, indef. = kdo, Str., DSv. i. dr.; — prim. ^* Cv. II. 51. X. 4.
92. kətę́ri, pron. = kateri, Cv., DSv.; — prim. Cv. II. 5.
93. kílica, f. kilav ptiček: iz jajčka izleze gola kilica, DSv.
94. kípati, -pam, -pljem, vb. impf. s trudom in težavo iti: kipala sem gori po bregu z vrečo, Gor.- DSv.; — menda = kimati.
95. 1. klápati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) schlaff herabhängen: ušesa mu klapajo, BlKr.; glava mu klaplje, Z.; zelena mu kapa do ušes klapa, Vrt.; — 2) die Ohren oder den Kopf hängen lassen, C.; — mit dem Kopfe nickend einhergehen, Mik. (Et.); tudi: klapáti, -ȃm: stisne rep med noge in klapa klavrno domov, Str.; (starikavi kapucini) so klapali v molilnico, DSv.
96. klẹ́striti, -im, vb. impf. = klestiti, BlKr.- DSv.
97. knápača, f. = bergla, BlKr.- DSv.
98. 2. kóbəł, -bla, m. ein Früchtenbüschel: z. B. von Kirschen, KrGora- DSv., Gor.; prim. kobul.
99. kocẹ̑n, m. der Kohl- oder Krautstengel; — der Kürbisstengel, Mur., C.; vsaka buča za svoj kocen drži, BlKr.- DSv.; — entkernter Maiskolben, C.
100. kǫ̑čarica, f. die Häuslerin, die Keischlerin, Jan.; ta kočarica da bi nam gospodarila! DSv.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani