kr=srvn. (75)

1. ánati se, -am se, vb. impf. sich hüten, meiden, Dict., Mur.; anaj se vina, M.; ptica se gnezda ana, Št.- C.; a. se česa, sich einer Sache begeben, Cig., (vanati se, Ravn.); — prim. srvn. anen, entbehren, Mik. (Et.).
2. ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.- Mik.; ( nav. antvela, antula); — prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
3. áras, m. härener Zeug, ein daraus gemachter Weiberkittel, Mur.; — prim. srvn. arraz, leichtes Gewebe aus Wolle, (po mestu Arras, kjer so nekdaj tako blago delali), C.; — prim. raš.
4. árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
5. ȃržet, m. 1) = žep, die Kleidertasche; — 2) die Minenkammer, V.-Cig.; — prim. srvn. eser, nvn. aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
6. bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.
7. bárkan, m. = barhant, Jan.; — prim. srvn. barkan, Mik.
8. bàrt, m. = -krat, -mal; — prim. srvn. ein fart, Mik.
9. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
10. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
11. 2. bı̑c, m. die Simse, die Flatterbinse (juncus effusus), Sv. Jakob pri Savi- Erj. (Torb.); — prim. srvn. binez, binz, Binse, Mik. (Et.).
12. blása, f. 1) weißer Stirnfleck des Pferdes, Mik.; — 2) ein Kuhname, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. srvn. blasse, Mik. (V. Gr. I. 321.); kor.-nem. Plessa, ein Kuhname.
13. címer, ** m. der Schmuck, bes. der Hutschmuck, C.; der Blumenstrauß, vzhŠt., ogr.- C.; — prim. srvn. zimier, der Helmschmuck, Mik. (Et.).
14. cǫ̑kla, f. 1) der Holzschuh: v coklah hoditi; — 2) die Sandale, Kr.- Valj. (Rad); prim. cokol; — 3) der Radschuh, der Hemmschuh beim Wagen; s coklo zavreti; — 4) deščica pri kolovratu, na katero predica z nogo pritiska, Dol.; — 5) schwerfälliger Fußgänger, M.; — prim. it. zoccolo, der Holzschuh, srvn. zockel, Mik. (Et.).
15. 3. cǫ̑l, m. der Holzblock, C.; — cole za drva žagati, C.; — cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava ( Št.)- Vest.; — prim. srvn. zol = cylinderförmiges Stück, Klotz.
16. 2. dę́ža, f. = kvas, drožice, C., (diža) jvzhŠt.; — umešeno testo: deža shaja, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. deisme, frankovsko: dös'n, Sauerteig, Štrek. (LjZv.).
17. ēbehtnica, f. das Fest Maria Verkündigung, Guts.; — prim. tirol. ebnachten = Maria Verkündigung, C.; srvn. ebennaht, Tag- und Nachtgleiche, Mik. (Et.).
18. flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
19. gmę́tən, -tna, adj. munter, lustig, froh, Mur.; gmetna ptičica, gmetni tovariši, Slom.- C.; Zlo so Turki gmetni b'li, Npes.-Schein.; g. svojega življenja, Ahac.; hübsch, Mik.; — prim. srvn. gemeit = freudig, schön, Mik. (Et.).
20. gnȃda, f. iz nem. Gnade, pogl. milost; solnce gre k božji gnadi, geht unter ( srvn. "ze gnaden", C.); — "Vaša gnada" kruha strada, Titel ohne Mittel, Cig.
21. gnána, m., f. der Namensvetter, C., vzhŠt., Trst. (Let.); — prim. stvn. ginamno, srvn. genane, C.
22. grota, f. der Leiterwagen, Rez.- C.; = pl. grote, Guts.- Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.
23. hahár, -rja, (-ra), m. der Henker, der Peiniger, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. hahaere, Mik. (Et.).
24. hárec, -rca, m. = boj, ogr.- C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).
25. hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Drežnica- Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
26. írh, m. sämisches Leder, das Weißleder, Cig., Jan., Levst. (Rok.); kameniti irh, = irhovec 2), Cig.; — prim. srvn. irch, Bock, Bocksleder, weißgegerbtes Leder, lat. hircus, Bock, Mik. (Et.).
27. kānta, f. die Kanne, C.; Notri v kanto se zgledava, Npes.- Kres; — prim. lat. cannata, srvn. kante = Kanne, Mik. (Et.).
28. kẹ̑ha, f. der Kerker, die Keiche, Cig., Kr.; — iz nem.; prim. srvn. kîche, Cv.
29. klat, m. = blato, Guts.; — prim. srvn. quât, Koth, C.
30. kmēnt, m. feines Leinen, feine Leinwand, ogr.- M., C.; — morda iz srvn. gewant, Mik. (Et.).
31. kółtər, -tra, m. eine gesteppte Bettdecke; — prim. srvn. kolter, kulter, it. coltre.
32. komȃt, m. = homot, das Kummet; — iz nem.; prim. srvn. komat, Levst. (Rok.).
33. kopȗn, m. 1) der Kapaun; — 2) der Verschnittene, Meg.; — prim. srvn. kappūn, lat. capo, Mik. (Et.).
34. krȃvža, f. das Trinkglas, Hal.- C.; — prim. bav. krausen, srvn. kruse, srlat. crusolium, C.
35. krẹ̑gati, -am, vb. impf. 1) k. koga, jemanden mit Worten züchtigen, auszanken, ausmachen; za vsako reč me krega; — 2) k. se, mit einander zanken, hadern; — čreva se mu kregajo, es knurrt ihm im Leibe, Cig., Jan.; s pametjo se k., vernunftwidrig handeln, Z.; — k. se nad kom, na koga, auf jemanden losschreien, ihn auszanken; — 3) = zvati, klicati: kako ga kregate? Kameno na Soči- Štrek. (Let.); — 4) kriegen, Krieg führen: z evangelijem kregajo zoper smrt, Trub.; — prim. srvn. kriec, kriegen, Cv. X. 12., Štrek. (Let.).
36. krę́vəlj, -vlja, m. der Haken; — ein zweizackiger Karst, Št.- C.; — der Schürhaken, Celje- Štrek. (LjZv.); — psovka staremu, sključenemu človeku, C., Mik., Valj. (Rad); krévelj, Valj. (Rad); — prim. stvn. krewel, Haken, C.; srvn. kreuel, bav. kraeuel, mistkraeuel, Štrek. (LjZv.).
37. kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.
38. lȃjhati, -am, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Meg., Cig., Jan., Fr.- C.; — 2) po svetu koga l., jemanden hin und her treiben, Železniki ( Gor.); — l. se, sich herumtreiben, C.; — 3) lajhati, intr. herumstreichen, M.; kod si lajhal? Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. laichen, betrügen, srvn. leychen, vexare, Levst. (Rok.).
39. lȃnəc, -nca, m. die Kette, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., ogr.- Valj. (Rad), DZ., nk.; pes na lancu priklenjen, Slom.; lance svojih grehov potrgati, C.; — prim. srvn. lan, lanne, Kette, Mik. (Et.).
40. 1. lę́ca, f. die Kanzel, der Predigtstuhl, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Kr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. letze, Vorlesung eines Abschnittes der Bibel in der Kirche, lat. lectio, Mik. (V. Gr. I. 314.).
41. lı̑kof, m. die Zeche oder das Mahl, das am Abschlusse einer Arbeit, eines Kaufes u. dgl. gegeben wird, der "Leikauf"; l. piti, za l. dati, Vrt., Lašče- Levst. (Rok.); nocoj bomo imeli likof, jvzhŠt.; — der Gelöbnistrunk, Meg., Mik.; — prim. srvn. lītkouf, Mik. (Et.); švab., bav. leitkauf, Levst. (Rok.).
42. lína, f. das Dachfenster; ein Fenster, eine Lucke ohne Glasverschluss; bes. das Thurmfenster; slepe line, die blinden Fenster am Thurmdache, BlKr., Polj.; die Schießscharte, Z.; — ein Loch im Eise, C.; — die Oeffnung mit der Fallthür vor dem Sautrog, C.; — pl. line, das Fenster überhaupt, Dol.; Šla sta na ispe visoke Odperat line široke, Npes.-K.; Bratec pa zdaj v linah stoji, Npes.-K.; line zaluščiti, die Fenster zuschlagen, Pohl. (Km.); — line so tudi luknja, skozi katero se klaja iznad hleva meče v hlev, Nov.; — prim. stvn. hlina, lina, srvn. line, Balkon, Mik. (Et.).
43. 2. lòp, lópa, m. der Laffe, der Tölpel, der Narr: za lopa imeti, Fr.- C.; — prim. srvn. lappe = Laffe, tirol. lapp, C.
44. lȗdra, f. 1) der Treberwein, der Nachwein, der Lauer, C.; — 2) die Pfütze, C., Z.; — prim. srvn. lûre, lat. lora, Nachwein, C.
45. 2. mȃł, m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.- Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.- C.; — od teh malov, Jap.- Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malı̑, einige Male, katere malı̑? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.- C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.- Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.- Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško ( Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).
46. 3. múla, f. 1) verdrießliche Miene, Z.; mulo nositi, maulen, schmollen, Z.; = mule pasti, C.; prim. kor.-nem. mulle; mürrischer, hängender Mund; — 2) der Kuss ( prim. srvn. mule, Maul, nem. Mäulchen = zärtlicher Kuss), Štrek. (Arch.).
47. mȗšovž, m. der Saal, der Speisesaal, Dict., Hip.- Cv.; der Corridor (mužovš), Jan.; — prim. srvn. muoshûs, coenaculum, refectorium, triclinium, Cv. III. 11.; nem. ( dial.) musshaus, Vorhaus, Mik. (Et.).
48. mužǫ̑l, m. das Trinkglas, Rez.- C., Čres- Erj. (Torb.); — prim. furl. muzùl, Trinkglas, srvn. mujol, Štrek. (Arch.); lat. modiolus, Levst. (Rok.).
49. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
50. pehár, -rja, m. 1) der Becher, Mur., C., Habd.- Mik., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); iz zlatih peharjev piti, Jsvkr.; — 2) die stroherne Backschüssel für den Brotteig, der Backkorb; nav. péhar, pehárja (pehára); — 3) der Bienenstrohkorb, C.; — prim. stvn. behhar, pehhari, lat. bicarium, Mik. (Et.); prim. tudi srvn. peichar, Bienenkorb, Levst. (Rok.).
51. prȗht, m. die Race: krava dobrega pruhta, Z.; — mladenič lepega pruhta, ein Jüngling von schönem Wuchs ( prim. srvn. fruht = Geschlecht, Stamm), Vrsno- Erj. (Torb.).
52. pȗtrh, m. das Handfässchen; — prim. srvn. puterich, Mik. (Et.).
53. pȗvati, -am, vb. impf. = staviti, bauen, Kor., Št.; — prim. srvn. bûwen, bauen, Štrek. (Arch.).
54. 2. rȃj, m. = ples, der Tanz, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; imajo njegovo ime hvaliti v rajih, Dalm.; visoki r., der Gailthaler Nationaltanz; Stoje tri lipe zelene: Pod prvo konj'če stavijo, Na raj se brhk' oblačijo, Pod drugo raj predavajo, Pod tretjo krogle rajajo, Npes.-K.; — prim. srvn. reie, der Reigen, Mik. (Et.).
55. šalobȃrda, f. ein Mensch, der nicht männlich handelt, auf den man sich nicht verlassen kann, Levst. (Rok.); — ein alberner Mensch, der Alfanzer, Cig.; — prim. bav. schalbart = gemacht antlitz, srvn. schembart, Gesichtslarve, Levst. (Rok.).
56. šápəlj, -plja, m. die Kopfbinde, das Diadem der Mädchen, Kr.- Mur., Cig., Jan., C.; dekla ima lep šapelj ali portek, Trub.; — der Kranz, Dict., Trub.; (šapel, gen. šapela, Trub.); — prim. srvn. schapel, starofranc. chapel, lat. cappa, Mik. (Et.); bav. schappel, Kranz von Myrthen oder Blumen mit Goldflitter durchflochten, Levst. (Rok.).
57. šȃvba, f. der Weiberpelz, die Weiberjacke, Jarn.; — der Weibermantel bei Hochzeiten, Guts.; — ein kurzer Bauernrock mit Pelz gefüttert und hie u. da auch verbrämt, Lašče- Levst. (Rok.); — der Pelz, Alas., Mur., Cig., Jan., Met.; lisičja š., Met.; — prim. nem. Schaube = Mantel, srvn. schube, it. giubba, srlat. jopa, Mik. (Et.).
58. šeprȗn, m. plašč iz bičja ali lipovega lubja, kakršne so nekdaj pastirji imeli, Polj., Idrija; — prim. srvn. schaprûn, kurzer Mantel.
59. škràt, škráta, m. eine Art Kobold, das Bergmännchen; — prim. stvn. scrat, srvn. schratt, wilder, struppiger Waldgeist, Mik. (Et.).
60. špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
61. špránja, f. die Spalte, die Fuge; — prim. srvn. spranz, Spalte, Levst. (Rok.).
62. tápati, -am, vb. impf. leise treten, schleichen, Jarn., Cig., Jan., C., Kr.; kontrabantarji s tobakom tapajo po deželi, Jurč.; — prim. kor.-nem. tappe, Fuß ( zaničlj.), srvn. tape, Pfote.
63. 2. tráta, f. der Rasenplatz, der Anger, der Rasen; — prim. srvn. tratte, bav. trat f. die Viehtrift, Mik. (Et.).
64. 2. trèp, trépa, m. der Tölpel, der Dummkopf, C., Vest., Št.; — prim. srvn. trappe, Tropf, bav. trappal, Štrek. (LjZv.).
65. utrágati, -ga, vb. impf. utraga me = toži se mi, es beliebt mir nicht, jvzhŠt.; = utraga se mi, Krelj, Notr., Savinska dol.; — prim. srvn. mih betraget, ich habe keine Lust, Mik. (Et.).
66. 2. vȃn, m. na van, nicht bis oben voll, Mik.; — prim. srvn. van, nicht voll, leer, Mik. (Et.).
67. vánkuš, m. das Kissen, Guts.; — prim. srvn. wangküssen, Mik. (Et.).
68. vȃtəł, -tla, m. die Elle; na vatle, ellenweise; — prim. furl. vuàdul, palica, Štrek. (Arch.), ( Levst. ( Nov. XXVI. 126.) prim. srvn. waldellen [Waldelle]).
69. vę́ruh, m. 1) der Weihrauch, Dalm., Trub., Goriš.- Kres; — 2) die Haselwurz (asarum europaeum), (to zelišče devljejo na cvetno nedeljo med les, ki ga nesejo blagoslovit, in služi potem o božičih za kadilo), Kres; — iz nem.; prim. srvn. wîrouch.
70. vnǫ́žati se, -a se, vb. impf. vnoža se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; ( nam. množa se mi, prim. srvn. mich "bevilt", Mik.).
71. žı̑ljštan, m. neka čudna stvar, ki jo stari gadje delajo; kdor dobi ž., ima vsega obilo, kar hoče, Npr.- Glas.; — prim. srvn. sigestein, sigelstein, Stein von wunderbarer Wirkung, Štrek. (LjZv.).
72. žlàht, adj. indecl. 1) ves ž., vsi ž., allerlei: vse ž. nadloge pretrpeti, Trub.; hvali Boga za vso ž. dobroto, Trub.; vsi ž. ljudje, Trub.; vse ž. delo so opravljali, Dalm.; ( prim. srvn. aller slahte = jeder Art, C.); — 2) adelig, edel, Krelj- Mik.
73. žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.- Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
74. žlę̑mprga, f. = vrata v vodoravnem podu, ki se odpirajo navzgor, die Fallthür, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.; — iz srvn. slegebrücke, Zugbrücke, Štrek. (Let.).
75. žȗh, m. der Wucher, die Wucherzinsen, Guts., Trub.; na ž. dati denarje, Trub.; — prim. srvn. gesuoch = Zinsen, Mik.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani