kr=num. (156)

1. četírje, četíri, num. vier; nav. štirje.
2. četŕti, num. ord. der vierte; v četrto, zum viertenmal.
3. četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
4. čvetę̑r, num., pogl. četver.
5. desę̑t, num. zehn; deset goldinarjev, zehn Gulden; desetim goldinarjem pridejati še goldinar; ob desetih, um zehn Uhr; po desetih, nach zehn Uhr; pred desetimi (desetẹ́mi), vor zehn Uhr.
6. desetę̑r, num. distr. zehn; — die zehn; — zehnerlei; — prim. četver.
7. desę́ti, num. ord. der zehnte; d. brat, deseta sestra; prim. brat; d. denar, das Laudemium, Cig.; v deseto, zum zehntenmal, Cig., jvzhŠt.; — na deseto vino točiti, = na desetek, BlKr.- M.
8. devę̑t, num. neun; — prim. deset.
9. devę̑tdeset, num. neunzig.
10. devetdesetę̑r, num. neunzig, neunzigerlei; — prim. četver.
11. devetdesetę̑rən, -rna, num. neunzigfältig.
12. devetdesetę̑rnat, num. neunzigfach.
13. devę̑tdeseti, num. der neunzigste.
14. devetę́r, * num. neun, neunerlei; prim. četver.
15. devę́ti, num. der neunte; deveta dežela, ein mythisches, fernes Land; Sliši se v deveto deželo, Npes.-K.; (Možili so me) Devetemu kralju V deveto deželo, Npes.-K.
16. devetnájst, num. neunzehn.
17. devetnajstę̑r, num. neunzehn, neunzehnerlei; prim. četver.
18. devetnájsti, num. der neunzehnte.
19. devę̑tred, * num. = devetdeset, Kor.- Cig., M.; devetred let, Slom.
20. devę̑tredni, num. = devetdeseti, C.
21. devę̑tstọ, num. neunhundert; — prim. sto in nasl.
22. devetstǫ̑tni, num. der neunhundertste, Cig., Jan.
23. devettisǫ́č, num. neuntausend; — prim. tisoč in nasl.
24. devettisǫ́čni, num. der neuntausendste.
25. dvȃ, m. dvẹ̑, f. n. num. zwei; po dva, je zwei; po dva in dva, paarweise; = dva po dva, V.-Cig.; — ura je dve, dve je, es ist zwei Uhr; ob dveh, um zwei Uhr.
26. dvȃjset, num. zwanzig; eden, ena, eno in d., einundzwanzig, dva, dve in d., tri in d., pet in d., Levst. (Sl. Spr.); dvajseti, ogr.- Valj. (Rad).
27. dvajsetę̑r, num. zwanzigerlei, zwanzig; — prim. četver.
28. dvȃjseti, num. der zwanzigste.
29. dvȃjst, num. = dvajset.
30. dvȃjsti, num. 1) = dvajset, Mur.; — 2) = dvajseti.
31. dvanájdesti, ( f. dvenajdesti) num. = dvanajst, ogr.- C.
32. dvanájst, num. zwölf; ura je dvanajst, es ist zwölf Uhr; ob dvanajstih, um 12 Uhr.
33. dvanajstę̑r, num. zwölferlei, zwölf; — prim. četver.
34. dvẹ̑stọ, num. zweihundert ( nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
35. dvẹstǫ̑tni, num. der zweihundertste, Cig., Jan.
36. dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet ( n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
37. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
38. ednájst, num. = enajst, Mur., Cig., Jan.
39. èn, num. išči pod: eden.
40. enájst, num. eilf.
41. enajstę̑r, num. eilf, eilferlei; — prim. četver.
42. enájsti, num. der eilfte.
43. enọ̑j, num. einerlei, Mur., Jan.
44. enotę̑r, num. einerlei, Levst. (Sl. Spr.).
45. jédən, -dna, num. = eden, Mur., nk., Ljub.
46. jezer, num. indecl. = tisoč, štiri jezer, štirim jezer, Trub.- Mik.; — pogl. 2. jezero.
47. 2. ję̑zero, num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.- Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.- Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.- Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.- Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).
48. jezerotę̑r, num. = tisočer, C.
49. nobédən, (nobèn), nobéna, num. keiner, kein; nobeden ni hotel pomagati; noben človek ni hotel pomagati; ( prim. eden, en); brez nobene pravice, ohne ein Recht zu haben, Vrt.; prim. brez.
50. obȃ, m. obẹ̑ f., n., num. beide; tudi: oba dva (obadva), obe dve (obedve), obeh dveh; — prim. obadva.
51. obadvȃ, m. -ẹ̑, f., n., num. = oba, Cig., Jan., kajk.- Mik.; sklanja se navadno le drugi del ( prim. Mik. (V. Gr. III. 147.)), n. pr. obadvema, Dalm.- Mik.
52. obadvọ̑j, num. = obodvoj, oboj, Polj.; obadvoji, ajdje in judje, Dalm.; obadvoje, Mur.; obadvoje otrok, jvzhŠt.
53. obédən, -éna, num. = nobeden, Alas., Cig., Krelj- Mik., Skal.- Let., BlKr., Rib.- Cv., Ben.- Kl., GBrda.
54. ǫ́bedva, num., Mik., jvzhŠt., tudi: obedvȃ, Dol., Gor.; pogl. obadva.
55. obodvọ̑j, num. = oboj: obodvoji, pridigarji in poslušavci, Krelj.
56. obọ̑j, num. der eine und der andere, beide; beiderseitig; oboja, deželska in duhovska gospoščina, Trub.; oboje vilice, beide Gabeln; oboji se motijo, LjZv.; — beiderlei; oboje vino; — glede rabe prim. dvoj.
57. ǫ́səm, num. acht; ob ósmih, um acht Uhr; pol osmih je, es ist halb acht Uhr; z osmimi se voziti, achtspännig fahren, Cig.
58. ǫ́səmdeset, num. achtzig.
59. osəmdesetę̑r, num. achtzigerlei; — osemdesetero glav živine, achtzig Stück Vieh.
60. ǫ́səmdeseti, num. der achtzigste.
61. osəmnájst, num. achtzehn; ( prim. dvanajst in izvode).
62. osəmnájsti, num. der achtzehnte.
63. ǫ́semred, num. = osemdeset, Kor.- Mur.
64. ǫ́semredni, ** num. = osemdeseti, Kor.- C.
65. osmę̑r, num. achterlei: osmero vino; — osmero ljudi, acht Menschen; — glede pomenov prim. četver.
66. ǫ́smi, num. der achte.
67. pę̑t, num. fünf; pred pétimi leti; ob pétih, um fünf Uhr; po pet, je fünf, zu fünf; ni pet ni šest, mir nichts, dir nichts, Nov.; naši poganski predniki niso se mogli ni pet ni šest povse iznebiti stare, poganske narodne vere, Navr. (Let.).
68. pę̑tdeset, num. fünfzig.
69. petdesetę̑r, num. fünfzigerlei; — prim. deseter.
70. pę̑tdeseti, num. der fünfzigste.
71. petę̑r, num. fünferlei; — prim. deseter.
72. pę́ti, num. der Fünfte; peto kolo, das fünfte Rad am Wagen = überflüssig; ne biti ni v peto ni v šesto, in keinem engeren Verhältnisse stehen: zove ju brata, a vendar si nista bila ni v peto ni v šesto, Levst. (Zb. sp.); ljudje, kateri ti niso ne v peto ne v šesto, Levst. (Zb. sp.); to je pa zopet taka beseda, da ni ne v peto ne v šesto (ein Wort, das nicht passt), Str.
73. petnájst, num. fünfzehn; (izvedenke prim. z izvedenkami besede: devetnajst).
74. petnajstę̑r, num. fünfzehnerlei.
75. pę̑tred, num. = petdeset, Guts.; (petrę̑d), Kor.- Mur.; (tudi: petredi, petredov, Kor., Rez.- C.).
76. pę̑tredni, num. = petdeseti, Rez.- C.
77. pę̑tstọ, num. = pet sto, fünfhundert; (petstotni, -ter, -teren, -krat i. t. d. prim. stotni, stoter i. t. d.).
78. połčetŕti, num. vierthalb; p. goldinar dati za kaj, 3 1/2 Gulden für etwas geben; v polčetrti uri kam priti; tudi: pọ̑łčetrti; (pọ̑łštrti, jvzhŠt.).
79. połdesę́ti, num. zehnthalb: p. vatel, 9 1/2 Ellen; tudi: pọ̑łdeseti.
80. połdevę́ti, num. neunthalb; tudi: pọ̑łdeveti.
81. połdrȗgi, num. anderthalb; poldrugi vagan pšenice kupiti; poldrugo uro daleč iti; poldrugi okis, das Sesquioxyd, Cig. (T.).
82. pọ̑łosmi, num. achthalb.
83. pọ̑łpeti, num. fünfthalb; polpeto vedro, 4 1/2 Eimer.
84. pọ̑łsedmi, num. siebenthalb.
85. połšę́sti, num. sechsthalb; — tudi: pọ̑łšesti.
86. pọ̑łtretji, num. dritthalb; — tudi: połtrę́tji.
87. pȓvi, num. der erste (der Ordnung, der Zeit, dem Range nach u. dgl.); prva sreča gre za peč sest, das erste Glück ist trügerisch, Rib.- M.; prve dni, in den ersten Tagen; prvi sem vrgel jaz, zuerst habe ich geworfen; to je prva, das ist das erste, das Wichtigste; p. za kraljem; p. hlapec, der Oberknecht; prvo mesto, der erste Platz, der Vorrang; prvo število, die Primzahl ( math.), Cig. (T.); (s) iz prvega, anfangs; = za prvega, Jurč.; = iz prva, pogl. izprva.
88. samdrȗg, num. selbander, Boh.- C.; pogl. samodrug.
89. samočetŕti, num. selbviert, Levst. (Sl. Spr.); — samočetrto, vierfach: samočetrto povrniti, Trub., Krelj.
90. samodesę́ti, num. selbstzehnt, Levst. (Sl. Spr.); — samodeseto, zehnfach: Bog naj vam namesti samodeseto! Rib.- M.; samodeseto se mu vračuje, Lašče- Levst. (Rok.).
91. samodrȗg, num. selbander, Cig., Jan.; samodrug sem, Rib.- C.; sam ali samodrug, Kast. (Rož.), Jsvkr.; — samodruga je, sie ist schwanger, Mik., BlKr.- Levst. (Rok.); — doppelt, Boh.; samodrugo povračati, Krelj.
92. samoǫ́smi, num. selbacht, Trub.- Mik.; Bog je Noaha samoosmega ohranil, Dalm.
93. samopę́ti, num. selbfünft, Z., Levst. (Sl. Spr.).
94. samostọ̑, num. das Hundertfache, Dict.; s. zrn, Krelj; s. prejeti, Dalm.; s. pridelati, Jap. (Sv. p.); ( adv. hundertfältig, Cig.; kar ste vbogajme dali, tamkaj samosto najdete, Kast. [Rož.]; sad prinesti samosto, Jsvkr.).
95. samostotę̑r, num. = stoter, Vrt.
96. samostotisǫ́či, num. da bi jaz samostotisoči ("samo sto tisuč") bil ("wenn meiner hunderttausend wären"), Krelj.
97. samotrę́tji, num. selbdritt, Jan., Rib.- M., Levst. (Sl. Spr.); — dreifältig, Boh.
98. sę́dəm, num. sieben; ob sédmih, um sieben Uhr.
99. sę́dəmdeset, num. siebzig.
100. sedəmdesetę̑r, num. siebzigerlei.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani