kr=nem. (882)

1. áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; — prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
2. ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
3. ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.- Zora; — prim. nem. Hader.
4. áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.
5. 1. ága, f. = živ plot, SlGor.- C.; — iz nem. Hag.
6. ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.
7. ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
8. ahláti, -ȃm, vb. impf. hecheln, Cig.; — iz nem.
9. àjd, ájda, m. der Heide; — iz nem.
10. ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.
11. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
12. akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.- Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).
13. akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
14. álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.
15. 1. áma, f. der Visierstab zur Messung des Inhaltes eines Fasses; sod je na ami = es ist schon wenig Wein mehr im Fasse, Z.; — iz nem. Ahm.
16. 2. áma, f. = dojka, die Amme; — iz nem.
17. ȃmati, -am, vb. impf. den Inhalt eines Fasses mit dem Visierstab messen, Dol., Št.; — iz nem. "ahmen".
18. ȃmica, f. = krača, SlGor., Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nem. "Hamme"; prim. hamica.
19. apostǫ̑lski, adj. Apostel-, apostolisch; apostolska cerkev, vera; — glede na naglas prim. lat. apostolicus, nem. apostolisch.
20. áptuh, m. ein Kopftuch der Sloveninnen, Mur.; (aptoh, Gor., aptah, Dol.); — prim. peča; menda iz nem. Haupttuch.
21. árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.- Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).
22. árdrati se, -am se, vb. impf. hadern, Meg., Dalm.; — iz nem.
23. árovica, f. das weiche Haar von Pferd und Rind; die Schabwolle; — iz nem. Haar.
24. áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.- Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče- Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.
25. ȃvba, f. 1) die Haube; pogl. čepica; — 2) der zweite Rindsmagen, die Haube, Cig.; pogl. kapica; — iz nem.
26. ȃvbe, interj. = joj! Kast., Npes.; — = oj, ei! (izraža nevoljo): avbe, kaj boš to govoril! — iz nem. au weh!
27. bahljáti, -ȃm, vb. impf. lodern (o ognju) C.; sprudeln (o vodi), Hal.- C.; vino iz soda bahlja, Z.; wanken: bahlja kakor praprot, C.; — prim. nem. fachen, fächeln (?).
28. bȃjar, -rja, m. der Weiher; — iz nem.
29. bakláti, -ȃm, vb. impf. 1) stark brennen, flammen, flackern, Cig., Jan.; — 2) mit einem Licht hin- und her fahren, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. fackeln.
30. báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
31. bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.
32. bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — ( nav. bana; iz nem. Wanne).
33. bȃrik, adj. indecl. lüstern: b. česa, Guts., Cig., Npes.-Schein.; b. na kaj, Guts., Mur.; ni b. iti, er hat keine Lust zu gehen, SlGradec; tudi: barək, Guts.; — menda iz nem. begierig, Mik. (Et.).
34. bȃrva, f. die Farbe, Cig., Jan., nk.; žive barve, hochfarben, Cig.; barve ubrati, colorieren, Cig. (T.); — prim. češ. barva; iz nem.
35. básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).
36. bȃška, f. die Hirtentasche, Cig., Gor.- M.; — prim. nem. Watsack, C.
37. 1. báža, f. die Art, die Sorte; vsake baže, allerlei; die Raçe: živina dobre baže, Z.; — prim. nem. Fasel.
38. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
39. berı̑gla, f. der Prügel, der Knüttel, vzhŠt.; — prim. nem. Prügel.
40. bę̑rmati, -am, vb. impf. = nabirati, werben, Z.; — iz nem.
41. 2. bezati, -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Bolc- C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.
42. bízəlj, -zlja, m. die summende Biesfliege, C.; — iz nem.
43. 2. blèk, bléka, m. 1) = krpa; — 2) pl. bleki = krpice (viereckig geschnittene Nudeln); — 3) die Flecken (= Masern), Savinska dol.; — prim. nem. Fleck, Flecken.
44. blı̑žnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne ( merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder ( math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).
45. bǫ̑gati, -am, vb. impf. 1) = ubogati, folgen, Jan., Št.; — pšenica me boga, gedeiht, SlGor.- C.; — 2) b. se s kom, mit jemandem friedlich auskommen, Cig.; prim. pobogati se; — 3) b. se, sich schicken: boga se ti, Gor.; Dunajčanom se boga, es geschieht den Wienern recht, ZgD.; — iz nem. folgen.
46. bòh, bóha, m. der noch ungeschnittene Speck, die Speckseite; cel b., pol boha, Z.; celi bohi slanine, Cv.; mačko k bohu za varha postaviti = Dieben etwas anvertrauen, Met.; — iz nem.; prim. tirol. bachn.
47. bȏlmet, m. der Dosten (origanum vulgare), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. nem. Wohlgemuth = Dosten.
48. bòršt, bǫ́ršta, m. der Forst; — iz nem.
49. bránjar, -rja, m. der Greißler, der Obsthändler, Cig., Jan.; — iz nem. Fragner; prim. brangar, branjevec.
50. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
51. brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).
52. bríhtati, -am, vb. impf. = dramiti, bistriti, učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. richten, C.).
53. brìšt, bríšta, m. iz nem. Frist; pogl. rok.
54. brı̑tof, m. der Friedhof; — iz nem.; pogl. pokopališče.
55. brúmən, -mna, adj. = pobožen, fromm; — = priden, C.; — iz nem.; prim. stvn. fruma, Nutzen, bav. frumm, fromm.
56. búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.
57. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
58. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
59. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
60. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
61. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
62. bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.
63. bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.
64. cágati, -am, vb. impf. zagen; — iz nem.
65. cájhən, -hna, m. 1) kletvica: c. cajhnasti! vermaledeite Geschichte! Polj.; — 2) c. ljudi, denarjev, ungemein viel Leute, Geld, Goriš.; — iz nem. Zeichen; prim. čudo.
66. cȃjna, f. der Handkorb, Cig., Kor., Št.; — iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik. (Et.); avstr.-nem. die Zaine = Handkorb.
67. cȃjnati, -am, vb. impf. železo c., Stabeisen machen, das Eisen zu Zainen verarbeiten, zainen; — iz nem.
68. cákər, indecl. v caker hoditi s kom, s kako rečjo, mit jemandem, mit einer Sache umgehen, gebaren, behandeln, Jan., M., Gor.; — iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit jemandem zu schaffen haben; prim. tudi: ne znata si v oralu hoditi, sie zwei sind uneinig, Guts.
69. cála, f. die bestimmte Zeit: ob cali živini polagati, krava je uže blizu cale (wird bald werfen), Fr.- C.; — iz nem. Zeile?
70. 2. capı̑n, m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; — prim. nem. ( dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).
71. cárar, -rja, m. die Misteldrossel (turdus viscivorus), Kr.- Frey. (F.); — prim. nem. ( dial.) Zärrer.
72. cȃvmar, -rja, m. der Brautführer, Guts., C.; — cavmar se pelje po cesti, Npes. ( Kor.)- Kres; — iz nem. ( dial.) samer, Säumer, torej cavmar toliko kakor balar, C. (?)
73. cèc, cę́ca, m. = ses, die Zitze, C.; — kozji cec, neko grozdje, die Geisdutte, Št.- Erj. (Torb.); — prim. nem. Zitze.
74. cəfráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerfasern, zerzupfen, Cig., Jan.; gosje perje c., BlKr.; volno c., ("cufrati"), Dict.; — c. se, sich fädeln, sich fasern, Cig., Jan.; — 2) c. koga kam, jemanden irgendwohin schleppen, C.; zerren, Kr.; brez besedi so ga pred seboj cefrali in pehali, Glas.; — prim. cufrati in nem. zupfen (?).
75. cẹ̑gəł, -gla, m. iz nem. Ziegel, pogl. opeka.
76. cę́h, m. die Zunft, die Innung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — tudi: cèh; iz nem. Zeche.
77. cę́kər, -kra, m. der Zecker, ein aus Stroh oder Schilf geflochtener taschenartiger Handkorb, C., jvzhŠt.; ceker, -erja, Dol.; — iz nem.
78. cę̑ł, -la, m. das Zeug, das Werkzeug, (tudi: cel, f.) Kres; — morda nam. cev, iz nem. Zeug.
79. 2. cę̑lica, f. die Zelle, die Klosterzelle; Le celico najno zapriva, Prostosti sveta ne želiva, Preš.; — iz nem. Zelle.
80. cę́mati, -am, vb. impf. 1) zaudern, unschlüssig sein, zweifeln, V.-Cig.; cemati in delati kaj, etwas ängstlich thun, Cig.; — 2) kargen, Z.; — od nem. säumen, C. (?)
81. cę́ntriga, 1) ein herabhängendes Stück Fleisch (Selchfleisch), C.; — 2) an einer Wiede zum Trocknen aufgehängtes Kräutig von Rüben u. dgl., Fr.- C.; — iz nem.; prim. bav. in kor. zentring, zum Selchen aufgehängtes Fleisch, C.
82. 1. cepljáti, -ȃm, vb. impf. tröpfeln, C.; — prim. ceniti, - nem.
83. cę̑v, m. = orodje, Gor.; — prim. nem. Zeug. (?)
84. cı̑fra, f. 1) die Ziffer, (iz nem.); — 2) der Schmuck, die Zier, C.; der Putz, kajk.- Valj. (Rad); — pl. cifre, der Flitter, ogr.- C.; die Fransen, Šol.; prim. madž. cifra.
85. cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)
86. cìlj, cílja, m. das Ziel, der Endzweck: cilj in konec našega življenja; — iz nem.
87. cı̑mprati, -am, vb. impf. zimmern; — iz nem.
88. címraka, f. die Zimmerhacke, Cig.; — iz nem.
89. 2. cìp, cípa, m. der Zipf, Jan., C., Rož.- Kres; — iz nem.
90. cǫ̑lnar, -rja, m. der Zöllner; — po nem.
91. cọ́na, f. iz nem. Zuname, C., ogr.- Valj. (Rad); pogl. priimek.
92. cọ̑panj, m. die Langstange am Rüstwagen, Cig.; — iz nem. Zugbaum, C. (?)
93. cọ́pər, -pra, m. der Zauber, Mur., Valj. (Rad); — iz nem.
94. cọ̑prati, -am, vb. impf. zaubern; — iz nem.; pogl. čarati.
95. cǫ́ta, f. der Fetzen, Jan., Št.; — iz nem. Zotte.
96. cufráti, -ȃm, vb. impf. = cefrati, C.; volno c., Dict.; — prim. nem. zupfen. (?)
97. cȗhta, f. geflochtener Reif für die Weinpresse, die Pressflechte, V.-Cig., vzhŠt.- C.; — prim. nem. Zucht = Ziehband, C.
98. cúkniti, cȗknem, vb. pf. zupfen; za brado koga c.; — prim. nem. zucken.
99. cusráti, -ȃm, vb. impf. zausen, zerfetzen, C.; — prim. nem. zausen.
100. cvèk, cvéka, m. 1) der Schusternagel, der Zweck; übhpt. ein kleiner Nagel aus Metall oder Holz; — 2) ein starker Mann, Cig.; — iz nem.

1 101 201 301 401 501 601 701 801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani