Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=nav. (436)

ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.
alumnāt, m. das Alumnat ( nav. = duhovsko semenišče).
ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.
ántvila, f. = brisača, otirač, das Handtuch, Trub.- Mik.; ( nav. antvela, antula); — prim. srvn. hanttwehele, stvn. hantilla, nvn. handzwehl, Mik. (Et.).
apǫ̑stelj, -telja, ( nav. -teljna), m., pogl. apostol.
avdītor, -orja, m. vojaški sodnik, der Auditor ( nav. auditōr).
bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; ( nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).
bȃcək, -cka, m. dem. bac ( nav. v otročjem govoru).
báhati, -am, vb. impf. prahlen, Mur., Met.; z mošnjo b., beutelstolz sein, Cig.; Napuh njegov prezgodaj baha, Vod. (Pes.); s svojimi darmi b., Ravn.; — nav. b. se, b. se s čim; — tudi: baháti se, Gor., Št.
bángar, -rja, m. die Thürpfoste, ( nav. banger); — prim. vanger.
bȃnja, f. ein langrundes Gefäß von Böttcherarbeit, die Wanne, V.-Cig., Jan., Št.; — ( nav. bana; iz nem. Wanne).
1. bẹ̑g, m. die Flucht: v beg se pustiti, die Flucht ergreifen, Trub., Dalm.; nav.: v beg se spustiti; tudi: v bege se spustiti, Nov.- C.; na begih biti, im Begriffe sein zu entfliehen, Fr.- C.; na begu, flüchtigen Fußes, Cig.; obrniti se v beg, sich zur Flucht wenden, Cig.; v beg pripraviti, Meg., v beg zapoditi, in die Flucht schlagen, Cig.
bẹ̑s, m. der böse Geist, Mur., Cig., Jan.; In bes, ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj! bes te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jurč.; ve ga bes! der Teufel mag es wissen, C.; bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor bes, Središče- Pjk. (Črt.).
bǫ̑breg, m. 1) nav. pl. bobregi (bobreki) die Niere, C.; — 2) der Fichten- oder Tannenzapfen, Valj. (Rad); — pogl. bubreg.
bogȃtstvọ, n. der Reichthum; b. v živini, der Herdenreichthum, b. v besedah, der Wortreichthum, Cig.; kjer je bogatstvo, je eden hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, M.; — govori in piše se nav. bogastvo.
bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
brȃčka, f. nav. pl. bračke, Kohlenbruchstücke, Jan., Gor.; — prim. it. bracia, das Kohlenfeuer.
brátranəc, -nca, m. 1) = bratič, Cig.; — 2) nav. stričev ali ujčev sin, der Cousin, das Geschwisterkind.
bŕdək, -dka, adj. 1) stattlich, hübsch, schmuck, C., Navr. (Let.); — 2) stark, schnell, C.; — 3) aufgeweckt, fleißig, brav, C., Gorjani- Erj. (Torb.); — nav. brhek.
brézdən, -dna, m. der Abgrund, Dict., Mur.; ( nav. brezen); iz jame v brezden (brezen), aus dem Regen in die Traufe, Met.
brézdnọ, n. = brezden; pije kakor bi vlival v brezdno, er sauft wie ein Loch, Cig.; ( nav. brezno).
breznačę́łən, -łna, adj. ohne Grundsätze, principlos, nk.; nav. -ę́lən.
breznačę́łnost, m. der Mangel an Grundsätzen, nk.; — nav. -ę́lnost.
bȗrkla, ** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid- Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.
bútəlj, -tlja, ( nav. -təljna), m. 1) eine Art Pflaume, C.; — 2) eine Art dicker Apfel, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Dickkopf, Jan.; — 4) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
četírje, četíri, num. vier; nav. štirje.
četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
čŕčica, f. pravilnejša oblika za nav. črkica.
črẹ̑vljar, -rja, m. der Schuhmacher; nav. črevljár.
črẹ̑vljarski, adj. Schuhmacher-, Schuster-; č. mojster; nav. črevljárski.
1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
dāktilski, adj. daktylisch; ( nav. daktīlski).
dáteljev, adj. Dattel-; ( nav. dateljnov, Cig.; dateljnova palma, die Dattelpalme, Tuš. [R.]).
dēčko, -čka, m. der Knabe, Valj. (Rad); ein tüchtiger Knabe; to je dečko! Št.; govori se nav. s čistim ozkim e, Cv.
dəhọ̑r, -rja, m. der Iltis: nav. pisava "dihur" napačna; prim. Cv. X. 4.
dẹ́lavnica, f. die Werkstätte, Cig., Jan.; das Atelier, Cig. (T.); — das Arbeitshaus, Cig., Jan.; — zaradi naglasa prim. Cv. X. 11.; nav. delȃvnica.
denárəc, -rca, m. dem. denar; nav. pl. denarci, das Geld: lepe denarce sem zaslužil; Imel bo ko peska d'narcev, Preš.
deseták, m. 1) der Zehner: die Zehnermünze = desetica, Trub.- M.; — nav. die Zehngulden-Banknote; — 2) desetaki, ein Collegium von zehn Männern, desetak, einer von diesem Collegium, der Decemvir, Mur., Jarn., V.-Cig.; pogl. deseternik.
dólita, adv. = doli ( nav. dol'ta, Št.).
dọ̑m, * m. das Heim, die Heimstätte; ženinov, nevestin d.; od doma, z doma iti, vom Hause fortgehen: ausgehen, verreisen; = z domu iti, LjZv., Lašče- Levst. (Rok.); nameniti se z domu, Cv.; ( nav. z domi, posebno na vzhodu; z domi je bil čebelarstvu kos, Navr. [Spom.]); z doma biti, nicht zuhause, in der Fremde, abwesend sein, DZ.; z domu biti, Levst. (Nauk); štiri dni z domu biti, Jurč.; na d. vzeti koga, jemanden in sein Haus aufnehmen; na domu ostati (biti); auf der Heimstätte Besitzer bleiben (sein); kje si z domom? wo ist dein Heim? C.; svoj dom je boljši od zlatega korca, Cig.
drẹstíti se, -ím se, vb. impf. laichen, Erj. (Torb.); ( nav. drstiti se).
drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
druhȃł, f. eine Volksmenge; — ( nav. zaničlj.) der Pöbelhaufe, der Pöbel, das Gesindel.
dŕvọ, n. das Holzscheit, der Prügel, vzhŠt.- C.; nav. pl. dŕva, das Brennholz; drva sekati, Holz hacken; v drva iti, um Holz in den Wald gehen, Vrt.; tudi: drvȃ, Gor.- Valj. (Rad); — (drvọ̑ nam. drẹvọ̑, Kras i. dr.).
2. dŕzniti, dȓznem, vb. pf. sich erkühnen, Mur., Cig., Mik.; ne drznem dalje, weiter wage ich es nicht, Cig.; nav. d. se, sich unterstehen, wagen; sich die Freiheit nehmen, Cig.; d. se vprašati, so frei sein zu fragen, Cig.
dvẹ̑stọ, num. zweihundert ( nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
1. gȃča, f. nav. pl. gȃče 1) die Unterziehhosen, Jan., C., Boh., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) langer Hodensack eines Thieres, C.; (tudi: sing. gača, Meg., Mik., Kr.- Valj. [Rad]); — 3) der Baumzwiesel, der Doppelast, Mur., vzhŠt.; drevo z gačami, C.; — 4) gača, der Zacken, Mur., Jan.; — 5) gače = jetra, Boh.
gáłtra, f. nav. pl. galtre, die Hosenträger, Blc.-C., Kr.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. halfter, Hosenträger.
garjáča, f. knorriger Stock, C.; nav. gorjača.
2. gomílica, f. die Kamille (matricaria chamomilla); nav. pl. gomilice, Kamillen; g. komu skuhati, einen Kamillenthee jemandem kochen.
gǫ́nja, f. 1) das Treiben, die Treibjagd, Mur., Cig., Jan., Nov., SlN.; — otroci imajo vedno gonjo med seboj, treiben sich immer herum, haben eine Hetze, Polj.; — 2) die Brunft, Cig.; — 3) ein Schimpfwort für ein geiles Frauenzimmer, Lašče- Levst. (M.); — 4) nav. pl. gonje, der Weg, auf dem man das Vieh auf die Weide treibt, der Viehweg (in Wäldern, zwischen Zäunen und dgl.), Cig., Jan., Svet. (Rok.), Lašče- Levst. (M.), SlGradec- C., Polj.
gorẹ̑nji, adj. oberhalb befindlich, der obere; na gorenjem konci, am oberen Ende, gorenji veter, der Oberwind, Z.; — tudi: gọ̑rẹnji, (kar se nav. govori gọ̑ranji).
gradáša, f. der Wollenkamm, die Hechel, Z., C., Notr.; nav. pl. gradaše, Gor., Dol., Notr.; (gredaše) Cig., Jan., C., DZ.
grȃdski, adj. Burg-, Schloss-, herrschaftlich, Mur., nk.; ( nav. grajski).
grǫ̑d, f. die Brust: skopčeva g., die Hammelbrust, Cig.; nav. pl. grodi, die Brust, Habd.- Mik., Kor.- Cig., Cig. (T.), DZ.; ("hrod", das Gerippe, Guts.; grod, m.: pod grodom, unter den Rippen, C.).
2. grozíti, -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.- Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.- M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.- C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.- C.
hám, m. nav. pl. hami, 1) das Pferdegeschirr nach ungarischer Art (ohne Kummet, nur aus Riemenzeug bestehend), vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Tragband, Hal.- C.; — 3) die Hosenträger, SlGor.- C.; — prim. madž. hám, srlat. chamus, Mik. (Et.).
hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Drežnica- Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
hlẹ̑bəc, -bca, m. 1) das Laibchen, Mur., Jan.; nav. der Laib, Rib.- C., BlKr., jvzhŠt.; ogrščični hlebci, Rapskuchen, čresleni hlebci, Lohkuchen, DZ.; — 2) das Weißbrot, Cig., BlKr.; — 3) hlebci, fedrige Haufenwolken, Cig., Tuš.- C.; — 4) hlebec, der Frauenmantel (alchemilla pubescens), Medv. (Rok.).
hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.- Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj- Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.- Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem- Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.- Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. ( BlKr.)- Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.- Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.- Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj- Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.- Mik.
hudozı̑məc, -mca, m. nav. pl. hudozimci, die Heiligen, deren Festtage in die strenge Winterszeit fallen (Paulus, Antonius, Agnes, etc.), Svet. (Rok.).
hȗskati, -am, vb. impf. hetzen, Cig., Jan.; nav. hujskati; — prim. bav. huss, huss! ein Ausruf, womit man ein Thier zu hetzen pflegt, an-, auf-hussen, Štrek. (Arch.).
hváłən, -łna, adj. 1) Lob-, Mur., Cig., Jan.; hvȃlna pesen, das Loblied, das Lobgedicht, Cig., Jan., Krelj; hvalni listi, Lobbriefe, Dalm.; — lobreich, Cig., Jan.; — lobenswert, M., nk.; — 2) = zahvalen, dankbar: v hvalni spomin, C.; Dank-: hvalna nedelja, der Danksonntag, M.; hvalni god, das Dankfest, Ravn.; — govori se nav. hvalən, ne: hvałən.
hváłnost, f. die Löblichkeit, Mur., nk.; — nav. hvalnost.
ihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schluchzend weinen, Jan.; ihtela je kakor vragometnica, LjZv.; íhtẹti, -im, ( nav. íhtiti), schluchzen, Levst. ( LjZv. I. 212.); — prim. ikati.
íkra, f. 1) der Rogen, der Laich, Cig., Jan., Cig. (T.); nav. pl. ikre, Mur., Jan., Erj. (Ž.); ikre v razsoli, der Caviar, DZ.; — 2) svinjska i., die Finne (cysticercus cellulosae), Erj. (Ž.); pl. ikre, die Schweinfinnen, (bolezen); — 3) = luska, die Schuppe, Jan., SlGor.
inȃče, adv. = drugače, Cig., Jan., Levst., ( nav. 'nače), SlGor.
interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
iskríti, -ím, vb. impf. Funken sprühen, Mur.; Poletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Greg.; nav. i. se, Funken sprühen, funkeln, flimmern, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.; sneg se v solncu iskri, vino se iskri, BlKr.; — iskreč, Funken sprühend, funkelnd, nk.
iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
izčı̑nək, -nka, m., Z.; nav. pl. izčinki, was beim Reitern des Getreides abfällt, die Spreu, (Kaff), SlGor.- C., Z.
izdȃjica, m. der Verräther, C., ("zdajca", Meg.); nav. izdajíca; — hs.
izgȃga, f. das Sodbrennen; izgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; — izgago delati komu, jemandem Verdruss machen, C.; — psovka sitnemu, nagajljivemu človeku, Cig., Dol.; ti izgaga (zgaga) suhorebra! Zv.; — ( nav. zgaga; toda prim. stsl. izgaga).
izhȃjati, -am, vb. impf. ad iziti, izhoditi; 1) heraus-, hervorkommen: solnce izhaja, die Sonne geht auf ( nam. v knjigah nav. vzhajati, prim. Cv. VIII. 4.); — erscheinen: časniki izhajajo vsak dan; — abstammen, Cig., Jan.; iz kakega rodu, od Davida i., Cig.; — iz česa i., aus etwas hervorgehen, die Folge sein, Cig., Jan., nk.; to izhaja iz tega, das hat seinen Grund darin, Cig.; — 2) (po nem.) auskommen, sein Auskommen finden; težko i., z malim i., sich mit Wenigem behelfen; ali boš izhajal z denarjem? dobro i. s kom; ni i. ž njim; — 3) i. se (dobro, slabo), ausschlagen, ausfallen, Cig.
izjẹ̑d, f., Z., nav. pl. izjẹ̑di, was man beim Speisen als nicht entsprechend unverzehrt lässt, solche Speisereste; tudi: die Viehfutterreste, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.), Polj., Št.; izjedi delati, = pri jedi izbirati, odrezavati, na stran devati, kar ni po godu, Z., Ljub.; izjedi ne maramo, ostankov pa, Z.; mišje izjedi, der Mäusefraß, Z.; der Schaden an Feldfrüchten, den das Wild durch Abfressen verursacht, V.-Cig.; (tudi: izjed, m., Cig.).
2. izkȃza, f. 1) der Verderb, Cig.; — žitna i., C.; — die Vereitelung, Cig.; izkazo komu storiti, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, (sk-) Jurč., Zora; izkazo delati, in die Quere kommen, Kr.; — 2) der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; — 3) der Pfuscher: mojster i., lovec i., ein schlechter Jäger, C.; — (piše in govori se nav. skaza; toda prim. stsl. izkaza, v istem pomenu).
izkazíti, -ím, vb. pf. verderben, verpfuschen; i. kako delo; vse izkazi, kar v roke prime; trikrat premišljeno, še rado izkaženo, Npreg.- Polj.; vino i., den Wein verfälschen, Cig.; vreme nam je veselico izkazilo; — entstellen, Cig.; i. ude, verstümmeln, Cig.; — entehren, schänden, Meg., Dict.- Mik.; — i. se, schlecht ausfallen: izkazilo se mi je delo; verderben, ( intr.); vino se je izkazilo; izkazilo se je, die Sache ist zu Wasser geworden, Cig.; ( nav. skaziti; toda prim. stsl., rus. iskaziti; izkažen, Trub.).
izkı̑dək, -dka, m. nav. pl. izkidki, der aus dem Stalle geworfene Mist, Fr.- C.
izkı̑pək, -pka, m. nav. pl. izkipki, kar prek piskra izkipi, (sk-) C.
izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit ( nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; ( nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).
izkváriti, -im, vb. pf. verderben, Mur., Cig.; i. se, verderben ( intr.), Mur.; izkvarjen, verderbt ( n. pr. o okusu), Cig. (T.); ( nav. skvariti, toda prim. hs. iskvariti).
izlȃsti, adv. 1) besonders, nk.; (= iz vlasti, Mik.; nav. zlasti); — 2) nämlich, Dalm., Trub.
iznȇsək, -ska, m. der Betrag, Jan., Slom.- C.; nav. znesek.
iznésti, -nésem, vb. pf. 1) heraustragen, Mur., Cig., Jan.; na solnce i. kaj, Dol.; — 2) das Gerücht verbreiten: ljudje so iznesli, Z.; prim. raznesti; — 3) ( germ.) betragen, ausmachen, Jan. ( nav. znesti; prim. nem. "austragen" = betragen).
izpàh, -páha, m. 1) die Elision: i. samoglasnice, Cig. (T.); — 2) die Verrenkung, (spah) Mur., Jan., Mik.; — 3) der Hautausschlag, Valj. (Rad); nav. pl. izpahi, Dol.; — 4) ein Risalit, Ip.
izpletę́nka, f. die Kranzeljungfer; ( nav. spl-).
izpo-, praef. ( nav. spo-); v nekterih krajih se sploh spo-, t. j. izpo- govori nam. po-, n. pr.: spoklati, spomoriti, t. j. izpoklati, izpomoriti = poklati, pomoriti; pomen se nekoliko okrepi, pa se bistveno ne izpremeni; prim. Mik. (V. Gr. IV. 331.); besede, ki jih tu ne najdeš, išči pod: spo-.
izpodbrę̑cati, -am, vb. pf. i. krilo, i. se, das (weibliche lange) Kleid hoch aufschürzen und dadurch einen "Bausch" machen, C., Lašče- Erj. (Torb.), Z.; nav. izpodrecati, Dol.; prim. podkošati se.
izpokǫ́rən, -rna, adj. = pokoren, bußfertig, reumüthig, Mur., Cig., Jan.; Buß-: Cig., Jan.; izpokorna molitev, das Bußgebet, Cig.; nav. spokoren.
izpọ̑vẹd, f. 1) die Aussage, Jan., C.; — das Bekenntnis, die Fassion: ustna, pismena i., nk.; treba, da gospodarji store izpoved, koliko dobivajo najma, Levst. (Nauk); i. zatoženčeva, Levst. (Nauk); — 2) die Beicht; k izpovedi iti, zur Beichte gehen; pri izpovedi biti, bei der Beichte sein; = na izpovedi b., Krelj; i. opraviti, die Beichte verrichten: na i. gre duhovnik h kakemu bolniku, jvzhŠt.; — nav. spoved; tudi: izpȏvẹd.
izpríditi, -prı̑dim, vb. pf. untauglich machen, verderben, corrumpieren; i. se, untauglich werden, ausarten, schlecht werden; izprijen ( nav. izpriden), verderbt, ausgeartet.
izpríjenje, n. die Verschlechterung, die Ausartung; ( nav. spridenje).
izprı̑šč, m. nav. pl. izprišči, ein Kinderausschlag, eine Art Flechte, Z.
izrı̑nək, -nka, m. nav. pl. izrinki, der Hautausschlag, C., Z.
iztǫ̑čək, m. nav. pl. iztočki, die Weinreste in den Fässern, jvzhŠt.
izvŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen, umstürzen; i. voz; dvakrat je izvrnil, er hat zweimal umgeworfen; oba vkupe vozila, oba vkupe izvrnila = mitgefangen, mitgehangen, Jurč.; kupico i., ein Glas leeren; i. koga, jemanden zu Boden stürzen, umreißen; i. se, umkippen, umstürzen ( intr.), umfallen; voz se je izvrnil; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne; izvrnjen, umgestürzt, verkehrt; izvrnjena slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — škornje i., die Stiefel schieftreten, Z., jvzhŠt.; škorenj se mi je izvrnil, ich habe den Stiefel schiefgetreten, jvzhŠt.; — wenden: krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, Cig., Jan.; — verdrehen: besede i., Cig. (T.); — auslegen: vse so mu na hudo izvrnili, alles hat man ihm übel ausgelegt, Krelj; ( nav. zvrniti; toda prim. hs. izvrnuti, rus. izvernutь, umstürzen).
izvršíti, -ím, vb. pf. vollziehen, vollstrecken, exequieren, Cig., Jan., nk.; i. sodbo, Cig.; — vollbringen, Meg.; i. svojo dolžnost, seiner Pflicht nachkommen, Jan.; erfüllen: i. željo, Cig.; i. se, sich erfüllen, Cig.; pregovor se je izvršil, Navr. (Let.); nav. zv-; prim. zvršiti.
jájčkọ, n. nav. le pl. jajčka, dem. jajca.
jəglə̀c, (jegə̀łc), -gəłcà, m. = jaglec, die Schlüsselblume, Cig., Lašče, Rib.- Levst. (M.); (glasi se nav. "jegòłc"); — prim. iglec.

1 101 201 301 401

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA