Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kr=nam. (1.068)

1. ano, adv. = onoj ( nam. ono), vor längerer Zeit, neulich, SlGor.- C.
áperək, -rka, m. der Knirps, (morda nam. operek), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. paperek (paberek).
áškrc, m. ein Abschnitzel von Tuch, Leinwand, Leder und drgl. Mur., vzhŠt.; (menda nam. aškrtec, dem. aškrt).
ȃvša, f. dummer, ungeschickter Mensch, ein Tölpel (psovka); — morda nam. alša, olša; prim. rus. oluhъ, der Tölpel, slov. olih, der Pfahl, Maribor, Ptuj- C., C. ( Vest. I. 78.).
babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
bȃbnica, f. ein älteres Weib, das Weiblein; babnica ni napačna, LjZv.; — menda nam. babinica.
bȃgəc, -gca, m., nam. bakec, Z., Dol.
bahẹ́vati, -am, vb. impf. zu prahlen pflegen, Notr.- Mik., ( nam. bahavati).
bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
bákica, f., nam. bačica, BlKr.; — prim. bak.
balı̑n, m. 1) die kleine Kugel im Kugelspiel, Z.; der kleine Spielstein, Z.; — 2) na balin ostriči koga, jemandem die Haare ganz kurz scheren, BlKr.; — prim. it. ( dial.) ballino, nam. pallino.
2. bárati, -am, vb. impf. mit heißem Wasser abbrühen: b. kokoši, svinje, Mik., Št.; barani ječmen = Malz, Hip. (Orb.); — menda nam. obarjati; prim. obariti, variti.
bedȇnəc, -nca, m. das Hitzbläschen, das Wimmerl, Cig., Dol., Gor.; črni b., die Brandblatter, Cig., C.; — morda nam. bodenec (?).
bəgȃnica, f. 1) potica, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Palmbusch, Z., Bohinj- C.; — nam. gibanica; zaradi pomena prim. presnec.
bẹ́loha, f. weiße Ziege, Rez.- C.; — nam. beloga.
bẹlȗgəc, -gca, m. ( nam. -žəc) weißes männliches Schwein, weißer Eber, C.
bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
bívaž, m. z bivaža, im Frühling, Zilj.- Jarn. (Rok.); — morda nam. vilaž; prim. vigred in vilesti, C.
blanceváti, -ȗjem, vb. impf. irre reden, phantasieren, Jan., Mik.; pa že spet blancuješ, Glas.; — menda nam. blencovati; prim. blencati.
blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.- Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena ( nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
blȃžji, -žja ( nam. -žij, -žija), m. der Frühling, blažji je prišel, do blažja potrpi, v blažji bodemo orali, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.); — prim. bivaž.
blə̀z, adv., Mur.; blez da, Gor.; — nam. bliz.
blə̀zu, adv., nam. blizu, Tolm.; Se blezu zaveda, Vod. (Pes.).
bǫ̑čka, f. = ovca "ob očeh" rumenkasta ( nam. obočka), Vas Krn- Erj. (Torb.).
1. bogíca, f., nam. božica, = boginja, Guts., C., ogr.- Valj. (Rad).
bȏjsən, -sna, adj. "kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne, in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. 1870. 29.; — morda nam. bosen; — prim. bos.
bóre, adj. indecl. arm: bore prerok, bore Jakob, Jsvkr.; bore mož, bore jaz, bore mati, bore dete, Gor.- Levst. (Rok.); — bore malo, sehr wenig, LjZv.; — nam. ubore; prim. stsl. nebože, nebore ( voc. od nebogъ).
2. bǫ̑rən, -rna, adj. ärmlich, armselig; borna koča, borna obleka; nam. uboren = ubožen.
borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.- Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
bǫ̑rme, interj. = bogme, C., Z.; — tudi hs.; ogibajoč se besede "Bog" pravijo "bor me" nam. "Bog me", Dan.
bráhor, -orja, m. der Kropf, Pohl., Mur., V.-Cig., Jan.; — nam. brehor, prim. brehati, C. (?)
braník, m. 1) das Bollwerk, Cig. (T.); — to je moj branik, das ist mein Schutz; BlKr.; — 2) der Eggenzahn, C. ( nam. brannik); — 3) majhen čoln iz jednega debla, Gor.
brȃnji, adj. Eggen-: branji zob, Cig.; ( nam. "branni").
brémce, n., Bes., pogl. bremence; ( prim. tudi: bremec, so viel man von einer Sache in einen oder beide Arme nehmen kann, Zilj.- Jarn. [Rok.], nam. bremce).
2. brẹ̑st, m. die Balzzeit, Cig., Valj. (Rad); — nam. mrest.
brẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunsten, sich begatten (o ribah), Cig.; mačke se brestijo, BlKr.; balzen, Cig.; — nam. mrestiti se.
brnı̑t, adj. voll (o klasju), C.; — morda nam. bremenit.
brodovíta, f., nam. dobrovita, Fara, Cerklje- Štrek. (LjZv.).
brȗnọ, n. der Balken, starke Bohle; — nam. brvno.
bržẹ̑j, adv. eher, Gor.; visoke cimpre "bržè" ( nam. bržej) veter podere, Kast.; kar najbržej, ehestens, Cig.
buzakljȗnski, adj. (lepše rečeno, nam. buzaronski), Jan., Preš.
cáta, f. die Pfote, C., Goriš.; — nam. taca?
cę̑ł, -la, m. das Zeug, das Werkzeug, (tudi: cel, f.) Kres; — morda nam. cev, iz nem. Zeug.
celǫ̑vje, n. coll. = orodje, Kres; — nam. cevovje (?); prim. cel, m.
cẹ́na, f. 1) der Preis; ceno povedati, den Preis angeben, za ceno se pogajati, handeln; tržna cena, der Marktpreis; zadnja cena, der letzte, genaueste Preis; posebna c., der Limito-Preis, DZ.; po ceni, wohlfeil; tudi: pri ceni, v ceno, C.; wohlfeil, Cig. (T.), LjZv.; v ceno prodajati, wohlfeil verkaufen, Goriš.; v slepo ceno, um einen Spottpreis, Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro ceno kupiti, wohlfeil kaufen, Dalm.; nam. v dobro ceno;) cena je poskočila, der Preis ist gestiegen; s ceno poskočiti, den Preis steigern; cena raste, der Preis steigt; ceno vzdigniti čemu, etwas vertheuern, Cig. (T.); ceno znižati, den Preis herabsetzen; s ceno odjenjati, den Kauf herabsetzen, Cig.; cena blaga jenjuje, pada, je jenjala, die Ware schlägt ab, ist in Abschlag gerathen, Cig.; po nobeni ceni, um keinen Preis, auf keinen Fall; — der Cours, Cig., DZ.; menična c., der Wechselcours, Cig.; — 2) = vrednost, der Wert; ta stvar nima nobene cene, nk.
cmọ̑lje, n. die Simse (juncus), SlGor.- Erj. (Torb.); (cmulje, C.); — menda nam. cvolje; prim. rus. stvolъ, Röhre.
cvŕliti, -im, vb. impf. 1) kreischen (von kochendem Fett), vzhŠt.- C.; nam. cvrleti; — 2) zusammenziehen: vročina listje cvrli, C.; c. se, zusammenschrumpfen: list se cvrli, C.
čakávati, -am, vb. impf. pravilna oblika nam. čakevati, ča rufen, Mik. (V. Gr. I. 314.).
čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. ( Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.
čánžav, adj., nam. čajav, C.
častı̑t, adj. 1) ehrenvoll; č. stan; ehrwürdig; č. starček; geehrt (v naslovih): častiti gospod! častita družba! — 2) častite žene = žalik žene, Jarn.; — 3) častite so te oči, selig sind diese Augen, Krelj; nam. "čestite"; prim. 2. čestit.
častivrẹ́dən, adj., nam. časti vreden, ehrwürdig: častivredni gospod župnik!
častižéljən, -ljna, adj., nam. časti željen, ehrbegierig, Mur., Cig., Jan., nk.
čəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, schwatzen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči, Npes.- Vod. (Pes.); — morda nam. čubljati; prim. čuba.
čəčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, klecksen; bo nemški govorila, brala, čečkala, Jurč.; — menda nam. črčkati.
čefúlja, f., Dol., nam. čehulja.
čelę̑šnik, * m., Cig., Jan.; nam. čelešnjak.
čésati, čę́šem, vb. impf. 1) reißen, abreißen, zerreißen; Česa ( nam. češe) lomi, prisekava ( namr. toča), Slom.; — 2) kämmen; striegeln; česati tuje garje, sich in fremde Händel mischen, Cig.; — prügeln, M.
čəstiták, m. častit človek, nam. častitak: postojte, vrli čestitaki, Levst. ( Pavl.).
čı̑, čere, f., vzhŠt. nam. hči.
číhati, čı̑ham, vb. impf., nam. kihati, Gor., Kor., Jan.; — prim. stsl. čihati.
čínkovəc, -vca, m. der Edelfink (fringilla caelebs), Dict., Tolm.- Erj. (Torb.), nam. činkavec.
čmę̑łəc, m. ( nam. čebelec), der Bienenschwarm, Valj. (Rad).
čŕka, f. der Buchstabe; ulite črke, Lettern, Cig.; — menda nam. črtka; prim. črtati, Mik. (Et.).
2. čŕkati, * črtam, vb. impf. kritzeln (tudi: črkáti), Mur.; — prim. rus. čerkatь, kritzeln; nam. črtkati. (?)
črmnẹ̀ł, -ẹ̑la, adj. roth, (črnel, črnjel), Zilj.- Jarn. (Rok.), Rez.- C.; Moja ličica so bleda, Tvoja pa črnela ( nam. črmnela), Npes.-Schein.
črmožljìv, -íva, adj. schwermüthig, hypochondrisch, ogr.- C.; — morda nam. čemernežljiv; prim. čemerljiv.
črnjȃv, f. das Schwarze: pos. plaža v žitu, Gor.; — nam. črnjava.
črtẹ̑nje, n. das Hassen; (črténje nam. črčenje, Valj. [Rad]).
čvrsténje, n. die Frischarbeit: č. železa, V.-Cig.; — nam. čvrščenje.
1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
1. dȃmnica, f. zadnja deščica pri čebelnem panju, končnica, Bolc- Erj. (Torb.); — nam. dannica; prim. dana.
dẹ́kelce, n., nam. dekletce, Cig., jvzhŠt.
dẹ́lọ, n. 1) die Arbeit; težko delo, schwere Arbeit; poljsko delo, die Feldarbeit; lončarsko d., die Töpferarbeit; na delo hoditi, tagwerken; = za delom hoditi, Erj. (Izb. sp.); dela se lotiti, an die Arbeit gehen; v delo vzeti, als Tagwerker aufnehmen, Šol.; kože v delo dati, zur Bearbeitung geben, C.; suknja je v delu, an dem Rock wird gearbeitet; volitev, ki je v delu, im Zuge befindlich, Levst. (Pril.); — imeti kaj v delu, etwas unter den Händen haben, Cig.; vso noč bil je v najtežjem delu, mit der schwersten Arbeit beschäftigt, LjZv.; noč in dan so bili v delu, Dalm.; s tem bo dela, das wird zu thun geben; delo imeti s kom, mit jemandem seine Noth haben; ni dela vredno, es verlohnt sich nicht der Mühe, Cig.; — die Beschäftigung, das Geschäft: to ni moje delo, das ist nicht meines Amtes, Cig.; moje delo je, es liegt mir ob, Cig., DZ.; — 2) die Handlung, die That, das Werk; dobro delo, eine gute That; slavna dela, ruhmvolle Thaten; mrzko delo, die Greuelthat, V.-Cig.; na samem delu, in flagranti, Cig.; — delo in nedelo, das Thun und Lassen, Cig., Jan.; — 3) das (verfertigte) Werk; krasno delo, ein herrliches Werk; učeno delo, ein gelehrtes Werk; božje delo, ein Werk Gottes; hudičevo delo, des Teufels Werk; — 4) za — delo, wegen: za božje delo, um Gotteswillen, Guts., C., M.; za naše delo, za moje delo, za naših pregreh delo, Guts., Mur., Fr.- C.; (menda nam. za — delj).
dę̑n, m., nam. dan, vzhŠt., ogr.
dère, conj., nam. dare = kadar, vzhŠt.
dȇskica, f., Mur., Let., Št., nam. deščica.
dète, interj. (izražuje začujenje): dete, kako si lep! wie bist du schön! jvzhŠt.; dete treni! Vrt.; dete šentaj! Sapperment! dete končaj! potz tausend! Cig.; dete hentaj! LjZv.; — menda nam. da te; prim. da.
dı̑vnjak, m. der Thiergarten (?): Pustite ljubi oča me, Da v divnjak grem sprehajat se, Preš.; ( nam. divjinjak?).
dodẹjáti, dodẹ́nem, vb. pf. 1) hinzufügen, dazu thun; — 2) d. komu, jemandem lästig werden, Dol.- Cig., Cig. (T.), C.; prim. hs. dodijati; ( vb. impf. ne dodenete nedolžni živali, ali pa niste do nikogar trdi? Ravn.); — 3) d. se česa, etwas berühren, C.; — 4) d. si, = prizadeti si: toliko se ( nam. si) je dodejal podložnim veselja napraviti, Ravn.; — prim. dodeti.
dòl, adv. hinunter, Mur., Jan., Mik.; nam. doli, dolu; prim. Levst. ( LjZv. I. 572.).
dolj, adv., C., pogl. doli; tako tudi: doljka, doljkaj, doljta, nam. dolika, itd., vzhŠt.- C.
dǫ́mnẹti se, -im se, vb. pf. vermuthen, Cig. (T.); poprej kakor se je "domnila" ( nam. domnela), ehe sie sich's versah, Krelj; glede oblike prim. pomneti.
domú, adv. = domov, nachhause; nastalo iz: domov ("domuv") in se v knjižni slovenščini napačno rabi nam. domov; — prim. Cv. III. 11., DSv. III. 57.
dosivẹ́ti, -ím, vb. pf. vollständig grau werden: dosivljena brada ( nam. dosivela), Vod. (Pes.).
doslúžiti, -im, vb. pf. ausdienen, aufhören zu dienen; vojaščino d., beim Militär ausdienen; — doslužen ( nam. dosluživši), Jan., nk.; — bis zu einer gewissen Zeit dienen: hlapec ne bo leta doslužil, Pjk. (Črt.).
drazgolìč, -íča, m. = stržek, der Zaunkönig (troglodytes parvulus) Št.- Cig.; (menda pokvarjena beseda nam. drskalič, C.). (?)
drẹ̑ncati, -am, vb. impf. = cencati, auf und nieder sich bewegen: plesati je moral, ker so mu jele noge kar same drencati in poskakovati, LjZv.; nachlässig gehen, Z.; im Trab gehen, Z.; — morda nam. dremcati; prim. dremati in drncati.
drẹ̑st, m. das Laichen der Fische: riba gre zdaj na drest ( nam. nrest), Ip.- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
drgoláča, f. der Knorrenstock, C.; (menda nam. drkolača; prim. stsl. drъkolъ der Knüttel).
drhavica, f. die Gicht, Guts., Mur., Cig.; (? menda nam. drhtavica, C.; — prim. hs. drhtavica, das Zittern, die Gliederlähmung).
drnẹ́ti, -ím, vb. impf., nam. dreveneti, Cig., Št.- C.
dromlják, m. če meljemo na dromljak, dobimo slabšo moko, ker ni čista od otrobov, Tolm.- Štrek. (Let.); nam. drobnjak?
drúgikrat, adv. = drugi krat, zum zweitenmale; — ein anderesmal ( nam. drugkrat); druge krate, anderemale, sonst.
drugǫ̑dleh, adv., nam. drugod, pri Idriji.
drugǫ́dnji, adj. anderwärtig (pravilno nam. drugoten, Cig.).
družábən, -bna, adj. die Gesellschaft betreffend, Gesellschafts-, social, Jan., nk.; razmere v družabnem in državnem življenju, Jurč.; stebri našega družabnega življenja, Str.; družabne čednosti, Cv.; — einer Gesellschaft, einem Vereine angehörig: verni družabni ( nam. družabniki), Slom.
drvȃjsati, -am, vb. impf. = dreviti, Jurč.; konje d., Dol.; ( nam. drevajsati).
drvár, -rja, m. 1) der Holzhauer, der Holzer; — 2) nam. drevar 2), Dol.
drváriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit dem Holzhacken, Holzen beschäftigen, Holz fällen, holzen; — 2) nam. drevariti, Cig., Dol.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA