kr=interj. (215)

1. 1. ȃ, interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
2. 2. à, interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
3. àh, interj. ah! — prim. oh.
4. ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!
5. ȃj, interj. 1) ei, C.; wohlan: aj, izkaži drugako svoje bogastvo, Krelj; — 2) = joj: aj meni, Boh.; = oj: Aj ti moj zeleni vrtec, Npes.- Levst. (Rok.).
6. àjdi, interj. = hajdi, BlKr.
7. ȃjs, interj. tako se reče vpreženemu volu, ako mu je na levo iti, Mur., SlGor., jvzhŠt.; ajs k sebi! drugod samo priganjajo s to besedo, Fr.- C., Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: ájs.
8. àla, interj. 1) holla! auf! ala junaci! ala na noge! — = aufgeschaut! ala, zdaj gredó! — 2) alà, ach! (o nevolji): ala si ti siten! ala, kaj si storil! BlKr., (o začudbi): ala je to lepo! ala dobrega človeka! BlKr.
9. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
10. às, interj. o weh! (izraža bolesten občutek na telesu, n. pr. če se kdo opeče, udari itd.).
11. àsa, interj. = as, M.
12. àst, interj. = as! Cig.
13. ȃvbe, interj. = joj! Kast., Npes.; — = oj, ei! (izraža nevoljo): avbe, kaj boš to govoril! — iz nem. au weh!
14. bàk, interj. pfui! BlKr.
15. bàli, interj. (balita, -e), komm(t), Dol., Št.; bali domov, bali! LjZv.; brž balite no, oče, Jurč.; tudi: bàle, BlKr.
16. bèv, interj. ni rekel ne bev ne mev, er sagte nichts, er schwieg, Jan., Jurč., BlKr.
17. bı̑ri, interj. biri, biri! tako zovejo race, Erj. (Torb.).
18. bı̑stahar, interj. s to besedo se konji na levo ravnajo; (pravi se tudi: bistahor, Kr.; bistahare, Št.); — prim. bav. wiste her! wist! (istega pomena).
19. blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
20. blázẹr, interj. = blagor: blazer tebi! C.
21. blȗnk, interj. plumps! C.
22. bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.
23. bóha, interj. = oha, voha, BlKr.
24. bǫ̑me, interj. = bogme, Jurč., Levst. (Zb. sp.), BlKr.
25. bóremi, interj. bei Gott! Vrt.; = iz: bože mi, prim. hs. Boga mi.
26. bǫ̑rme, interj. = bogme, C., Z.; — tudi hs.; ogibajoč se besede "Bog" pravijo "bor me" nam. "Bog me", Dan.
27. bǫ̑rmež, interj. = borme, jvzhŠt.
28. bȗc, interj. buc, buc! (v otročjem govoru, označuje zbadanje).
29. bȗh, interj. Nachahmung eines dem Worte ähnlichen Schalles, Cig.; buh v pekel! SlN.
30. bȗnk, interj. patsch! Cig., C.; — tudi: subst. m. der Schall eines fallenden Körpers, Cig.
31. bȗsk, interj. plump! C.
32. buzakljȗna, interj. = buzarona! sapperment! LjZv.
33. buzarǫ̑na, interj. sapperment! (tudi: buzaraca, Gor.).
34. cènk, interj. = cink: cenk cenk, kling kling! Cig.
35. cìn, interj. cin cin! kling, kling!
36. cmòk, interj. patsch! Cig.
37. còp, interj. posnemanje besedi podobnega glasu, jvzhŠt.
38. čá, interj. tako se reče volu, kadar ima od sebe (na desno) iti, BlKr., Št.
39. čin, interj. čin čin! = cin, cin! C.
40. čìvk, interj. piep! Cig.
41. čó, interj. = ča, Čemšenik ( Gor.).
42. čòf, interj. patsch!
43. 1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
44. 2. dà, interj. (za imperativom) doch, denn: beži da! pojdi da! delaj da! vzhŠt., ogr.- C.; Prekrižaj da mati dete, Npes.-Vraz; — prim. daj (pod: dati) in dej (pod: deti), der.
45. dẹ̀der, interj. wohlan! Prip.- Mik., jvzhŠt.; iz: dej der; prim. dejati II. 2).
46. dèr, interj. pristavlja se imperativu: poglej der, ogr.- Mik.; privzdigni der malo voz, jvzhŠt.; — iz: dejže, Mik. (V. Gr. IV. 797.).
47. dète, interj. (izražuje začujenje): dete, kako si lep! wie bist du schön! jvzhŠt.; dete treni! Vrt.; dete šentaj! Sapperment! dete končaj! potz tausend! Cig.; dete hentaj! LjZv.; — menda nam. da te; prim. da.
48. dlèsk, interj. knacks! Cig.
49. džòk, interj. plumps! BlKr.
50. è, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: e, pusti me!
51. èh, interj. vzklik, ki izraža nevoljo: eh, pusti me!
52. èj, interj. = eh: ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli, LjZv.; ej, saj je dejal doktor, da se ni bati, LjZv.; traun: ej, da je res, es ist traun wahr! Cig.; ej res! traun! Jan.; — ei! Cig., Jan.
53. èvo, interj. sieh da! Prip.- Mik., nk.; — hs.
54. fèj, interj. pfui! fej te bodi! pfui über dich.
55. flòsk, interj. plumps! Ben.- Mik.
56. fr̀k, interj. flugs! frk na vejo! (tako govore čarovnice, kadar hočejo zleteti na vejo), jvzhŠt.
57. fùj, interj. = fej, pfui!
58. fùk, interj. husch, Cig., C.
59. glę̑j, interj. išči pod gledati I. 1).
60. gríču, interj. posnemanje glasu ščinkavčevega, Cig.
61. hà, interj. bah! ha, kaj je meni za to! — ha, ha! ali: ha, ha, ha! (izraža smeh); — há? tako vpraša, kdor ni razumel česa.
62. hȃj, interj. 1) lass! haj ga (hajta, hajte!) lass(t) ihn! C.; — haj, haj! tako se kragulj odganja od kokoši, C.; — iz: nehaj, C.; — 2) haj tuja haj! (tako se poje o zibanju deteta).
63. hȃja, interj. = haj 2): Oj tuja haja, mladi sin, Npes.-Vraz.
64. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
65. hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).
66. hȃjs, interj. = ajs, BlKr.
67. hȃjsa, interj. heißa! Cig.
68. hȃjsasa, interj. heißa! h., hopsasa! C.
69. hàla, interj. holla! C.; Oj hala, hala, Nežica! Npes.-Vraz.
70. halō, interj. hallo! Z.
71. hàm, interj. ham ga! pack ihn! Vrt.; ham, ham! (označuje: pojesti).
72. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
73. hē, interj. he! Cig.
74. hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
75. hȇjo, interj. he! hejo hoj! Jurč.
76. hę̑mbər, interj. = šember: hember te! Jurč.
77. hę̑mbraj, interj. = šembraj, Gor., Dol.
78. hę̑ncaj, interj. potz tausend! Sapperment! Jan.; hencaj te, Bes.
79. hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
80. hę̑ntaj, interj. Sapperment! Cig.; hentaj ga! Met.; hentaj te! Z.; da te hentaj! Polj.
81. hę̑ntraj, interj. = hentaj, Z., Gor.
82. hèp, interj. tako se zakliče volu, kadar ima nazaj stopiti, SlGor.
83. heri, interj. s to besedo se osel goni, Levst. (Rok.); heri, muš, Gor.
84. hı̑, interj. s tem glasom se konji poganjajo; — hi hi! (posnema tenek smeh).
85. hlàst, interj. schnapp! Cig., Jan.
86. hlòp, interj. schnapp, Jarn., Cig.
87. hmènt, interj. = šment, Z.
88. hò, interj. ho! (izraža največ začudbo); tudi: ho ho! — s tem klicem tudi veleva voznik konju na levo, vzhŠt., ali, da naj obstoji, Levst. (Rok.).
89. hȏj, interj. heda! hörst du? hoj, Míca! Rib.- C.; hoj hoj! (ako kdo koga od daleč kliče), Št.- C.
90. hǫ̑jša, interj. = hoj, Boh.
91. holȃ, interj. holla! — holajte, godci! C.
92. hòp, interj. hopp! (govori se o skakanju).
93. hòpsa, interj. hopsa! — prim. hop.
94. hòpsasa, interj. hopsasa! — prim. hop.
95. hòr, interj. Ruf an Schweine: hor na! C.
96. hòt, interj. tako se veleva konju na desno, BlKr., ali naravnost, jvzhŠt., Levst. (Zb. sp.).
97. hr̀sk, interj. krach! (kadar se kaj zlomi, razčesne), jvzhŠt.
98. hȗ, interj. hu! Cig.
99. hȗj, interj. huj, huj! Zuruf an Schweine, SlGor.- C., jvzhŠt.
100. hȗjs, interj. = hus, C., Št.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani