kr=impf. (32)

1. bı̑rmati, -am, vb. pf. i. impf. firmen.
2. blagovǫ́liti, -im, vb. pf. et impf. gefälligst etwas thun, belieben, thun, geruhen, Cig., Jan., nk.; blagovolite mi naznaniti, melden Sie mir gefälligst, nk.; Njegovo Veličanstvo je blagovolilo odgovoriti, Se. Majestät geruhte zu antworten, nk.
3. 2. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. in die saure Gährung übergehen, sauer werden: vino je ciknilo, ist sauer geworden, Cig., Št., Dol.; (tudi impf.: vino že cikne = cika, jvzhŠt.) na kaj dvoumnega c., eine zweideutige Anspielung machen, Cv.
4. datováti, -ȗjem, vb. pf. et impf. datieren, nk.
5. goljufáti, -ȃm, vb. pf. et impf. betrügen; g. koga za kaj; g. se, sich betrügen; goljufal sem se = goljufalo me je, ich habe mich betrogen, getäuscht.
6. grénkniti, grȇnknem, vb. pf. ( impf.) einen bitteren Geschmack verursachen, Mur., M.
7. hásniti, -nem, vb. pf. et impf. nützen, Mur., Cig., Jan., Št., Dol.; kaj hasne! was hilft es! jvzhŠt.
8. hudobávljati, -am, vb. impf. Böses thun, Jan., M. (morda nap. impf. ad hudobiti?).
9. kíniti, kı̑nem, vb. pf. 1) eine nickende Kopfbewegung machen, Alas.; z glavo k., Dol.; — winken, Hal.- C.; — 2) tudi: impf. trava ne raste več, ampak kine, C.; ajda po mrazu kine, Z.; — k. k čemu, für etwas eingenommen sein, Cig.; — prim. stsl. kyti, nicken.
10. kípniti, kı̑pnem, vb. pf. aufgehen (vom Teige), auflaufen; kruh neče kipniti, je že kipnil; (tudi impf. jvzhŠt.).
11. krehljáti, -ȃm, vb. dem. krehati; impf. hüsteln, ogr.- C.; (o svinjah) = krehati, M.
12. mẹ́njati, -am, vb. pf. ( impf.) 1) wechseln; zlat denar m.; konje m.; — 2) m. s kom, mit jemand tauschen; ne menjam z nikomer; — 3) m. se, wechseln; vreme se menja; — m. se v čem s kom = vrstiti se, wechselweise, abwechselnd etwas thun, Cig.; — m. se = srečati se, an einander vorüber kommen, Gor.
13. 1. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. 1) sich verfinstern; solnce, mesec mrkne; (tudi impf., Št.); — 2) blinzen, Mur.
14. naznamenováti, -ȗjem, vb. pf. ( impf.) andeuten: oko na kipih je le naznamenovano, Žnid.
15. odrazíti, -ím, vb. pf. ( impf.?) 1) = zaleči (o jedilih), ausgeben: sočivje dobro odrazi, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) (po drugih slov. jezikih) vb. pf. reflectieren, Jan. (H.).
16. oktrojı̑rati, -am, vb. pf. ( impf.) vsiliti, octroyieren.
17. ordinīrati, -am, vb. pf. ( impf.) zdravilo določiti, (-evati), ordinieren.
18. povídẹti se, -vı̑di se, vb. pf. ( impf.) povidi se mi, es gefällt mir, ogr.- C.
19. prášati, -am, vb. pf. ( impf.) fragen; ( nam. vprašati, Mik. (V. Gr. IV. 307.)).
20. premóči, -mǫ́rem, vb. pf. ( impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.- Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem- Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
21. prezentīrati, -am, vb. pf. ( impf.) = s puško čast izkazati (pri vojakih), präsentieren.
22. príditi, prı̑dim, vb. impf. 1) Vortheil bringen, nützen: p. komu, Cig., Jan., Trub.- Mik.; — 2) impf. ad izpriditi: verderben, Šol., C., Dol.; travo, žito p., Dol.; ni pridil in pačil, ampak lepšal je govor, Levst. (Zb. sp.); — demoralisieren, Jan.
23. primẹ́njati, -am, I. vb. pf. durch Tausch erwerben, ertauschen, Cig., Nov.; — II. impf. ad 1. primeniti: primenjajoče pomisli, appercipierende Vorstellungen, Cig. (T.).
24. privilegīrati, -am, vb. pf. ( impf.) privilegieren: privilegiran, privilegiert, Cig., Jan.
25. privǫ́ščiti, -im, vb. pf. ( impf.) vergönnen; malo imam, pa še tega mi ne privoščijo; p. si kaj; nič si ne p.
26. rekurīrati, -am, vb. pf. ( impf.) pritožiti se, recurrieren.
27. státi, stȃnem, vb. pf. 1) treten: počakaj, da stanem pogledat na vrt! stal sem za skedenj, s konja, s postelje stati, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) ankommen, zu stehen kommen, kosten (v tem pomenu tudi impf., Mik.), to me težko (s težka, Dol.) stane, das kommt mir schwer an; kar ljudje radi store, to jih lahko stane, Trub. (Post.); ko bi me glavo stalo, wenn es mich den Kopf kosten sollte; koliko te stane hiša? wie hoch kommt dir das Haus zu stehen? Odrešenika smo veliko stali, C.; — 3) = vstati, ogr.- Valj. (Rad); — 4) s. se, geschehen, C.
28. 2. vtę́kniti, -nem, vb. pf. ( impf.) = tekniti, Mur., Jsvkr.
29. zadolẹ́ti, -ím, vb. pf. ( impf.) gewachsen sein, in hinreichendem Maße vermögen, Fr., ogr.- C.; ne zadolim delati, ker sem bolan, ogr.- C.; — ausreichen, genügen, ogr.- C.; — prim. dovleti.
30. zamóči, -mǫ́rem, vb. pf. ( impf.) 1) vermögen; veliko zamore v soseski, Glas.; ( "dem deutschen Verbum nachgebildet", Mik. (V. Gr. IV. 311.)); — = premoči: zamore tri kmetije, Jan. (Slovn.); — 2) zum Vermögen kommen: hitro si je zamogel, Glas.- Ig (Dol.); = z. se, Levst. (Zb. sp.).
31. zastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) vertreten: pot komu z., jemandem in den Weg treten, Mur., Cig.; zajca v grmu z., Z.; — 2) hineintreten: z. v nebesa, in den Himmel fahren, C.; — kri je zastopila pod kožo, die Haut ist mit Blut unterlaufen, Cig.; — 3) z. se koga, česa, vor jemandem, etwas Respect bekommen, C.; Rücksicht nehmen, verschonen: smrt se nikogar ne zastopi, ogr.- C.; — 4) ( pf. in impf. = umeti, razumeti, verstehen; z. se, sich verstehen, in Eintracht leben; — neslovansko).
32. žę́gnati, -am, vb. pf. ( impf.) segnen; kruh in vino ž.; cerkev ž.; Bog žegnaj! Gott segne! (pozdrav pri obedu, južini a. večerji sedečim); — iz nem.; pogl. blagosloviti.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani