kr=hs. (1.062)

1. babȗra, f. 1) die Vettel, die Schachtel; — 2) der Kellerwurm (oniscus), Cig.; (tudi hs.).
2. babȗška, f. 1) stara ženska, Levst. (Zb. sp.); — 2) = babura 2), Cig.; (tudi hs.).
3. bȃdava, adv. = zastonj, M., Zora, BlKr.; tudi: za badava, BlKr.; (za badavo, jvzhŠt.); — hs., iz tur. badhawa, Dan.
4. bága, f. der Tabakpfeifensaft, Št., Dol.; — prim. hs. baga, neka konjska bolezen (menda iz tur.) Dan.
5. bakráč, m. kupferner Kessel, Mur., C.; — tudi hs.; iz tur., Dan.
6. bára, ** f. der Sumpf, der Morast, Z., nk.; mlake in bare, Erj. (Izb. sp.); — prim. barje; hs. bara, die Pfütze.
7. baršȗn, m. der Sammet, Mur., Mik.; — tudi hs.; prim. magy. barsony.
8. bȃtati, -am, vb. impf. schlagen, prügeln, Mur.; (tudi hs.).
9. bȃtina, f. der Prügel, der Stock, Mur., Jan.; dobil je batine, er hat Prügel bekommen, jvzhŠt., Dol.; — hs.
10. bę́ba, f. 1) dummer, einfältiger Mensch; — 2) die Memme, Cig., M.; — prim. hs. beba = otrok (v otročjem govoru).
11. bedríti se, -ím se, vb. impf. hinken, C., (tudi hs.).
12. bę́na, f. der Einfaltspinsel, der Tölpel; Cig.; ti si prava bena! BlKr.; tudi hs.; iz tur., Dan.
13. bíkonja, m. = bik: psovka silovitemu, odurnemu človeku, BlKr.; — hs. (?)
14. bı̑skup, m. = škof, nk.; — hs.
15. blagováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wohl gedeihen: naj država blaguje, Cig. (T.); — 2) sich wohl schmecken lassen, C.; (= b. se, SlN.); — hs.
16. blagovọ̑nje, n. der Wohlgeruch, Cig. (T.); — stsl., hs.
17. bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.
18. bogomìł, -íla, adj. fromm, Meg.- Mik., Jan.; bogomili bratje, bogomile sestre = usmiljeni bratje, usmiljene sestre, Cig.; — hs.
19. bója, f. die Farbe, Jan., nk.; — iz hs. od tur. boja die Farbe.
20. bolẹ̑st, f. der (innere) Schmerz, Jan., Met., nk.; — prim. hs. bolest, Krankheit, Schmerz.
21. bȏljək, -ljka, m. das Wohl, Cig. (T.); — prim. hs. boljak.
22. bolováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, laborieren, Cig., Jan., C.; — hs.
23. bóremi, interj. bei Gott! Vrt.; = iz: bože mi, prim. hs. Boga mi.
24. bǫ̑rme, interj. = bogme, C., Z.; — tudi hs.; ogibajoč se besede "Bog" pravijo "bor me" nam. "Bog me", Dan.
25. bosı̑lje, n. = bosiljek, Jan.; — hs.
26. bosı̑ljək, -ljka, m. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Tuš. (R.), Zv.; — hs.
27. brekínja, f. = breka, C.; — tudi hs.
28. brezdúšən, -šna, adj. herzlos, gefühllos, Mur., Cig., Jan., Vrt.; zanikarno in brezdušno izpolnjevati dolžnosti, LjZv.; gemüthlos, Cig. (T.); — hs.
29. brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.
30. bríga, f. der Kummer, der Verdruß, die Sorge, Jan., C., nk.; — hs.
31. brížən, -žna, adj. sorgsam, Erj. (Som.), nk.; brižna mati, LjZv.; — hs.
32. bròč, brǫ́ča, m. die Färberröthe, der Krapp (rubia tinctorum); Habd., Cig. (T.); — die daraus bereitete Farbe: v b. dejati, C.; — (brošč, Tuš. [R.]); prim. stsl. broštь, hs. broć.
33. brọ̑d, m. 1) eine seichte Stelle, die man durchwaten kann, die Furt, Meg., Mur., Cig. (T.), Dalm., Jes.; — 2) die Anfurt: brod so zagledali, Dalm.; — der Hafen, Dict., Trub.; v brodu beneškega mesta, Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ueberfuhr an einem Flusse; brod na vrvi, die Seilüberfuhr; — 4) das Ueberfuhrschiff, die Fähre, M.; b. nategniti, zur Abfahrt bereit machen, C.; — 5) (po hs.) das Schiff, Cig.
34. brodár, -árja, m. 1) der Ruderknecht, M.; der Fährmann, Pjk. (Črt.); — 2) (po hs.) der Schiffer, der Matrose, Cig., Jan., M., C.
35. brodáriti, -ȃrim, vb. impf. schiffen, zu Schiffe fahren, Cig., C., Zora; — hs.
36. brodárski, adj. Schiffer-, Cig., C.; nautisch, Jan.; — hs.
37. brodȃrstvọ, n. die Schiffahrt, C.; rečno b., die Flussschiffahrt, Jan.; — die Nautik, Jan.; — hs.
38. brǫ́dən, -dna, adj. 1) zur Ueberfahrt gehörig; — 2) (po hs.) = ploven, schiffbar, Jan.
39. brododẹ̑łəc, -łca, m. ladjedelec, Jan.; — po hs.
40. brodolòm, -lǫ́ma, m. = ladjelom, Jan., DZ.; — hs.
41. brodolòv, -lǫ́va, m. die Caperei, Jan.; — hs.
42. brodolǫ̑vəc, -vca, m. der Caper (auf der See), Cig., Jan.; — po hs.
43. brodonǫ́sən, -sna, adj. Schiffe tragend, schiffbar, Jan., Zora; — po hs.
44. brodǫ̑vje, n. die Flotte, Jan., nk.; malo b., die Flottille, Jan.; — hs.
45. bròj, -ója, m. die Zahl, Habd., Cig.; — hs., stsl.
46. brójiti, * -im, vb. impf. zählen, Cig. (T.); — hs., stsl.
47. brȏjka, f. = številka, C., DZ.; — hs.
48. brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.
49. budalȃščina, f. die Dummheit, der Unsinn, Jan., Nov.; — hs.
50. 1. búdalọ, n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo ( vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
51. 2. búliti, ** -im, vb. impf. schwellen, Cig.; — kupla buli, Let.; — = b. se: šotor se buli sredi doline, Nov.; — prim. 1. bula; prim. tudi hs. buljiti oči, die Augen herausrecken.
52. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Žabče (v Istri)- Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
53. búša, f. eine Art kleiner Kühe; hrvatske buše; — hs.
54. bušák, m. eine Art kleiner Ochsen; — hs.
55. buzdovȃn, m. der Streitkolben, Cig., Jan.; — hs. iz tur. bozdogan.
56. carína, f. die Zollgebür, der Zoll, Cig. (T.), nk.; — stsl., hs.
57. cẹlokúpən, -pna, adj. gesammt, Jan.; celokupna vlastina, der Gesammtbesitz, Levst. (Cest.); complet, Levst. (Pril.); — celokupen del, integrierender Bestandtheil, DZ.; — hs.
58. cẹ́lov, m. = poljub, Habd., Jan.; — hs.
59. cẹlováti, -ȗjem, vb. impf. poljubovati, Habd., Jan.; — hs.
60. cẹ́panica, f. 1) das Scheit, Mur., C.; tudi hs.; — 2) cẹpaníca, neka vrsta črešenj, kajk.- Valj. (Rad).
61. cẹpidláčən, -čna, adj. haarspalterisch, fein, C.; — hs.
62. cẹpidláčenje, n. die Silbenstecherei, Cig. (T.); — hs.
63. cepidláka, m. der Silbenstecher, der Kritikaster, Cig. (T.); da smo se namerili na tacega cepidlako, Erj. (Izb. sp.); — hs.
64. cı̑kla, f. = pesa, C., Valj. (Rad); — iz cvikla; hs. cvekla, novogrško σευ̃κλον, Mik. (Et.).
65. cȗrlja, f. das Mädchen, Štrek.; — prim. hs. cura, das Mädchen.
66. cvẹtána, f. die Flora, Jan., Cig. (T.), Jes.; — hs.
67. čȃjba, f. der Käfig, Nov.- C.; — prim. hs. gajba, it. gabbia, lat. cavea.
68. čárati, -am, vb. impf. zaubern, Cig., Jan., nk.; — hs.
69. čārdak, m. das Wachhaus auf Pfählen, das Blockhaus, Cig., Jan., DZ.; — hs. iz tur.
70. časopìs, -písa, m. die Zeitschrift, Cig., Jan., nk.; — češ., hs., po nem.
71. častiljúbən, -bna, adj. ehrliebend, Cig., Jan.; — prim. hs. častoljuban, rus. čestoljubnyj.
72. čebrnjáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, tratschen, BlKr.; — prim. hs. čevrljati.
73. čel, adj. jeklen: čelo zrnje, Ptuj- C.; — prim. hs. čelik iz tur. (?)
74. čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.
75. češljíka, f. der Venuskamm, das Nadelkraut (scandix pecten Veneris), Jan., M.; — hs.
76. čę́ta, f. die Schar, die Rotte, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; die auf Beute ausgehende Schar, Habd.; — hs.
77. čę̑tnik, m. der Rottenführer, der Scharmeister, Cig., Zora; — (po hs.) der Major, Jan. (H.), Vrt.
78. četvor ..., ( hs.), pogl. četver ...
79. 3. číga, f. = kečiga, Erj. (Ž.); — hs.
80. čígra, f. 1) die Turbine, Cig. (T.); — 2) die Seeschwalbe, navadna čigra (sterna hirundo), Erj. (Ž.); — hs.; prim. 2. čiga.
81. činjeníca, f. die Thatsache, Cig. (T.), DZ.; — hs.
82. čı̑pke, f. pl. die Spitzen (am Kleide), Nov.- C., Cig., nk.; — hs.
83. číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum ( rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) ( hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.- C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.- M.
84. 2. čı̑stəc, -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., ( hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
85. čítanka, f. das Lesebuch, Cig., Jan.; — hs.
86. čítati, -am, vb. impf. lesen; Cig., Jan., nk.; komu kaj č., jemandem etwas vorlesen, č. o čem, eine Vorlesung über einen Gegenstand halten, nk.; čitati na veliko knjigo, aus einem großen Buche, Vrt.; — hs.
87. člȃn, m. = člen, das Mitglied, nk.; — hs.
88. čmàr, čmára, m. der Grimmdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); — hs.
89. čǫ́bər, -bra, m. die Saturei, (satureia), Cig., C.; — prim. hs. čubar.
90. čȗd, f. das Naturell, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — prim. hs. ćud.
91. čȗh, m. der Geruch, Jan.; — der Gestank, der Modergeruch, Rez.- C.; — prim. 2. čuhati, hs. ćuh, der Hauch.
92. 1. čùm, čúma, m. der Strauch, V.-Cig., Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. hs. ćuma, das Bündel, das Büschel.
93. čȗnj, m. der Kegel, Jan., Cig. (T.); — hs.; prim. lat. conus, it. cono, zono.
94. čuvı̑čək, -čka, m. eine Art Enzian (gentiana Asclepiadea), SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. hs. čvić, gentiana lutea, in slov. cvič.
95. čvòr, čvóra, m. der Knorren, Cig., C.; — hs.
96. dábər, -bra, m. = bober, Cig., Jan., Valj. (Rad); — hs.
97. dàkle, conj. = torej, tedaj, Cig., nk.; — hs.
98. dȃn, -ı̑, f. der Tribut, Cig. (T.), SlN.- C.; dani podvržen, tributpflichtig, Cig. (T.); — hs.
99. danaskaj, adv., Krelj, C.; pogl. danes; — prim. hs. danaska.
100. davorı̑ja, f. bojna pesem, C., Zora, DSv.; — po imenu Davor = Mars; prim. hs. davorija, nekaka narodna pesem.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani