ko=Železniki (25)

1. brȃška, f. = bračka, V.-Cig., Jan., Železniki ( Gor.).
2. čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.- Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki ( Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
3. dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.- C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki ( Gor.).
4. kráda, f. der Holzstoß, Železniki ( Gor.), Erj. (Torb.), LjZv.; solovarska k., das Gradierwerk, Erj. (Min.); — prim. stsl. krada, rogus.
5. krȃmar, -rja, m. 1) der Krämer; — 2) žrebelj brez glave, Železniki ( Gor.).
6. kravojnica, f., Ravn.- Cig., Železniki ( Gor.); pogl. kravajnica.
7. krę̑mža, f. 1) das Verzerren des Gesichtes beim Weinen, Železniki ( Gor.); — 2) der das Gesicht beim Weinen verzerrende Mensch, Cig., Gor.- M., C.; pos. otrok, ki se rad kremži, Gor.; — prim. nem. Grimasse, C., Levst. (Rok.).
8. kvasə̀k, -skà, m. dem. kvas; kvaski = kravajci Železniki ( Gor.).
9. lȃjhati, -am, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Meg., Cig., Jan., Fr.- C.; — 2) po svetu koga l., jemanden hin und her treiben, Železniki ( Gor.); — l. se, sich herumtreiben, C.; — 3) lajhati, intr. herumstreichen, M.; kod si lajhal? Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. laichen, betrügen, srvn. leychen, vexare, Levst. (Rok.).
10. lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.- Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki ( Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
11. lastnína, f. das Eigenthum; zasebna l., das Privateigenthum, Cig.; — = lastina, die Ueberlandgründe, Ig, Železniki ( Gor.).
12. mę́ča, f. 1) das Weiche von einer Sache: das Weiche am menschlichen Körper, bes. die Wade; — das Ohrläppchen: ušesna m., Meg., Guts.- Cig., Dalm.; mečo obeh ušes prebadati, Cv.; — živčna m., das Nervenmark, Erj. (Som.); — das Fleisch von saftigem Obst, von Kürbissen, C., Dol., Polj.; hruška goste, redke meče, Dol., Polj.; — = sredica, die Brotkrume, C., Mik., SlN.; mečo pojesti, skorjo pa pustiti, Št.; — das weiche, flüssige Schweinefutter, C., BlKr.; — 2) das Abliegen des Obstes, das Lager des abliegenden Obstes, die Mauke: v mečo dejati jabolka, imam veliko mečo hrušek, Gor.; — 3) der Spielball, Železniki ( Gor.).
13. 2. mę́čati, -am, vb. impf. Ball spielen, Železniki ( Gor.).
14. məžeráti, -ȃm, vb. impf. 1) blinzeln, C.; — 2) m. se, glimmen: oglje se mežera, Železniki ( Gor.).
15. 2. mláj, m. = maj, der Maibaum, Cig., Jan., Dol., Železniki ( Gor.); — leskova šiba, katera se v zemljo vtakne, kadar se "koza bije", Lašče- Levst. (Rok.).
16. mlẹ̑čje, n. 1) die Eisenschlacke, Železniki ( Gor.); — 2) die Mai- oder Kuhblume (taraxacum officinale), Josch; — die Saudistel (sonchus arvensis), Josch; — divje m., der Frauenflachs (linaria vulgaris), Junska dol. (Kor.)- Josch.
17. 1. mozȇlj, m. = mozolj, Meg., Železniki ( Gor.).
18. 2. mǫ́zəlj, -zlja, (-zəljna), m. der Eisenklotz, Jan.; nekoliko že stegnjeno železo za pod kladivo, Kropa, Železniki ( Gor.); — prim. nem. Musel = Klotz.
19. naploskáti, -ȃm, vb. pf. flach machen: n. žreblje, die Nagelköpfe flach schlagen, Železniki ( Gor.).
20. odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki ( Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
21. stojȃnje, n. der Stand, der Standort: vsak kovač ima svoje s. pri kovaškem panju, Železniki ( Gor.).
22. vǫ̑jda, f. = velika deklica: taka vojda, pa še tako neumna! Železniki ( Gor.).
23. vrteljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich drehen, Železniki ( Gor.).
24. zalápniti, -lȃpnem, vb. pf. 1) ersticken: piščanci zalapnejo v preveliki vročini, Gor.; = z. se, Vrtov. (Vin.); — 2) zalapnjena soba, ein dumpfiges oder dunstiges Zimmer, Železniki ( Gor.).
25. zglȃvnica, f. das Kopfkissen, Železniki ( Gor.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani