ko=Luče (28)

1. bȏlmet, m. der Dosten (origanum vulgare), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. nem. Wohlgemuth = Dosten.
2. 1. brávəc, -vca, m. 1) der Schöps, Mur., Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) skopljen prasec, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
3. cẹ̑lič, m. = celec, die Brunelle (prunella vulgaris), C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
4. čalárən, -rna, adj. trügerisch, ogr.- Mik.; čalarni svet, ogr.- Let.; eitel, garstig, übel, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
5. číšljak, m. der Ziest (stachys sp.), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
6. čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče ( Št.), Lašče- Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.- M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).
7. čvę́riti, -im, vb. impf. unnützes Zeug reden, plauschen, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. čvekati.
8. hlǫ́ža, f. das Reisig, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. haloza. (?)
9. jȇłšnica, f. 1) neka riba, C.; der Steinbeißer (cobitis barbatula), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
10. lẹ̑tnica, f. 1) der Jahreswuchs, der Jahresring (an Bäumen), Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; — 2) der einjährige Zweig, Cig.; — 3) weibliches jähriges Thier, V.-Cig., Jan.; — 4) das Jahresgedächtnis, der Jahrestag, Dict., Jan., M., Krelj; — 5) die Jahreszahl, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 6) pl. letnice, Ostern, Mur., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.), SlGor.; — 7) pl. letnice = kronika, Cig.
11. 3. lẹ́vica, f. die Lerche, Jan.; die Feldlerche (alauda arvensis), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); l. ob setvi poje: hiti hiti! C.
12. motorǫ̑žnice, f. pl. das Doppelhaspelgestell, Luče ( Št.)- C.
13. mrkáč, m. 1) oven za pleme, der Schafbock, der Widder; — psovka pohotnemu človeku, Z.; — = kozel, Mur., Cig.; — 2) der Vielzopf, eine Art Seestern, V.-Cig.; — 3) der Zweizahn (bidens tripartita), (menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
14. múnzati, -am, vb. impf. = nizati, aneinander reihen, anfädeln, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
15. napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [ Št.]- Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.- Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk- Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht ( z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.
16. odę̑nka, f. čas po južini (od polu ene do druge ure), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
17. ogràd, -gráda, m. ein umzäunter o. eingefriedeter Platz, Jan., Zora, ogr.- Valj. (Rad); — der Hof hinter dem Hause: na ograd mečejo smeti in drugo šaro, Gor.; — eine umzäunte Viehweide, SlGradec- C.; — der Garten, Jan., Mik., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.), vzhŠt.; bes. der Gemüsegarten, Poh.; vinski o., der Weingarten, Rez.- C.; — tudi: ógrad (ǫ́grad), -gráda, ogr.- Valj. (Rad); ógrad, ógrada, Erj. (Torb.).
18. ókoł, okọ̑li, f. der eingefriedete Weideplatz, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
19. plẹzúh, m. der Baumläufer (certhia familiaris), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
20. pǫ̑tnjak, m. der Wegerich (plantago maior), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
21. sę̑klja, f. = 2. sekulja, der Grasfrosch (rana temporaria), C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); nam. saklja; prim. sač.
22. skrunóba, f. 1) die Unreinigkeit, der Unflat, Dict., C.; proč vreči kaj kakor skrunobo, Dalm.; — 2) die Schandthat, Dalm.; — 3) das Ungeziefer, Mariborska ok.- C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — 4) das Miasma, Cig.
23. srakonǫ́ga, f. eine Art Gras, C.; der Himmelthau, Z.; die Kammhirse (panicum crus galli), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
24. trǫ̑ska, f. 1) der Bodensatz, die Hefe, Guts.- Cig., Mur., Jan., C.; bes. die Schmalzhefe, Savinska dol.; — das Schmalzmus (= maselnik), Luče, Rogatska ok. ( Št.)- Erj. (Torb.); — 2) die Schlacke, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); ( hs.); — 3) die Hügelerdbeere (fragaria collina), Erj. (Rok.); tudi: die hochstengelige Erdbeere (fragaria elatior), Medv. (Rok.), Erj. (Torb.).
25. uholàz, -láza, m. der Ohrwurm (forficula auricularia), Guts.- Cig., C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
26. velı̑čka, f. der Frühling, die Osterzeit, Marenberg, Luče ( Št.)- C., nad Mariborom- SlGosp.; — prim. vlička, valička.
27. vlı̑čka, f. der Frühling, C.; ( adv. = vzpomladi, Luče [ Št.]- Erj. [Torb.]); — prim. velička.
28. zaprȃva, f. 1) die (unrechtmäßige) Wegschaffung, Cig.; z. spočetka, die Abtreibung der Leibesfrucht, Cig., DZ.; — 2) záprava, das Gewürz, C., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.), Erj. (Som.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani