ko=Ljubušnje (19)

1. dvanajstı̑ja, f. gospodarstvo dvanajsterih v občini, ker šteje občinski zbor dvanajst udov, Ljubušnje- Štrek. (Let.).
2. lopùč, -úča, m. = tolmun, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.);— prim. lopoč.
3. meljȗšnik, m. ein verzärtelter Mensch, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
4. nȃtje, n. = nat, pos. das Rübenkräutig, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
5. obalíti, -ím, vb. pf. niederwerfen, kajk.- Valj. (Rad); v pekel se o., in die Hölle stürzen, Krelj; — niederreißen, ogr.- C.; (Rebenaugen bei der Hau) abstreifen, C.; — o. ceno, den Preis herabsetzen, C.; dolg o., die Schuld bezahlen, Dict., C.; greh o., die Sünde abschütteln, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen, Jan., C.; — umstürzen, o. se, umstürzen ( intr.), Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.), Vrt., (obáliti) Vas Krn- Erj. (Torb.); — iz: obvaliti.
6. podję̑mnik, m. = podjemalnik, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
7. pokáljati, -am, vb. pf. 1) = pomazati, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) p. se = kaniti: tinta se pokalja, kadar je pade en kanec, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
8. sádlọ, n. = salo, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
9. slǫ́jən, -jna, adj. po nekem vetru, burji posušen: slojno = tako suho, da se lomi, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. sloj.
10. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
11. splatíti, -ím, vb. pf. 1) platt übereinander legen, platten, Cig.; — (Papierbögen) falzen, C.; — 2) = na plat stesati, C.; — 3) = razkrojiti: oreh s., (splátiti) Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, sich schiefern, Cig.
12. sprȃvnik, m. 1) der Versöhner, Cig., C.; — 2) der Vorsteher einer Alpenwirtschaft, Z.; der Senne, Jan.; = mlekar v planinskem stanu, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); spravnik nam ni hotel siratke dati, Glas.
13. šátora, f. der Marktstand, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. šator.
14. 2. tȃrnja, f. die Wachsmilbe (iz ben.-it. tarma), Ljubušnje ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
15. tráva, f. 1) das Gras; — slabe trave človek = slabega zdravja človek, Podkrnci- Erj. (Torb.), Ljubušnje- Štrek. (Let.); — 2) kačja t., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Josch; mlečna t., der Löwenzahn (leontodon autumnalis, l. hastilis), Josch; medena t., das Perlgras (melica), Jan.; pasja t., das Knäuelgras, das Hundsgras (dactylis glomerata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.), Nov., Vrt.; petih prstov t., das Fünffingerkraut (potentilla reptans), Josch; treh prstov t., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; grižna t., breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Vrt.; sv. Lucije t., der Augentrost (euphrasia officinalis), Josch; sklepna t., ein immergrünes Gewächs, C.
16. uslǫ́jiti se, -im se, vb. pf. = posušiti se, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. slojen.
17. zagrę́bica, f. = zapeček, zdič, der erhöhte Sitz am Ofen, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
18. zvȃrnica, f. = skuta, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
19. žézla, f. = žežel, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani