ko:Senožeče (44)

1. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
2. 2. càp, cápa, m. unverschnittener Ziegenbock, M., C., Nov., Prim.; smrdi kakor cap, Senožeče- Erj. (Torb.), Vrtov.
3. hlípati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) nach Luft schnappen, schwer athmen, C., Z.; keuchen, Jan. (H.); vol hliplje, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) (weinend) schluchzen, Jan., vzhŠt.- C.; — schlucksen, C., Kras; hliplje, hlipa se mi, ich habe das Aufstoßen, Schlucksen, C., Notr.- Erj. (Torb.), Goriš.; — 3) schlürfen: vodo h., mehko hruško h., C.; — 4) schlagen, C.
4. 1. kȃnəc, -nca, m. der Tropfen, Cig., Jan., M., Notr.; k. vina, Senožeče- Erj. (Torb.); — kanec zavisti kali in greni jim strmenje, Zv.
5. kílavəc, -vca, m. 1) der Bruchkranke, Mur., BlKr.; — ein noch nicht flügger Vogel, Kras- Štrek.; — 2) der Schwächling, Cig., BlKr.; — 3) ein unreifes, missgestaltetes Ding, Mur., BlKr.; — 4) der Pflaumenmisswachs (= rožič), Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 5) kilavci, eine Art Doppelspeisegefäß für Hirten, Notr.; — 6) kilavec, der Odermennig (agrimonia eupatoria), Medv. (Rok.); — goli k., das kahle Bruchkraut (herniaria glabra), Medv. (Rok.).
6. kǫ́ləčka, -čək, n. pl. der Schiebkarren, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. kolca, (kolce).
7. kónəc, praep. c. gen. am Ende; k. vasi; k. jezika se rado opotika, Npreg.- Jan. (Slovn.); konec oči te ne morem videti, ich kann dich durchaus nicht leiden, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. skonec.
8. kravȃjəc, -jca, m. dem. kravaj, BlKr.; das Sauerteiglaibchen (Sauertämpfel, Dampfel), Jan., C., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Dol., Gor., jvzhŠt.; laneni kravajci, Leinölkuchen, C.
9. kúhalica, f. največja vročina, die Schwüle, Senožeče- Erj. (Torb.).
10. kȗhljaj, m. kolikor se enkrat kake jedi pristavi: k. ječmena, moke, Senožeče- Erj. (Torb.).
11. mẹ́dovəc, -vca, m. = vedomec, Senožeče, Kras, Ipavska dol.- Erj. (Torb.).
12. natìč, -tíča, m. der Stecken, die Stange, der Ast, an dem Erbsen o. Bohnen emporranken, das Steckreis, die Bohnen-, Erbsenstange, Mur., Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; tudi: nátič, -tíča, Notr.
13. obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.
14. okonjáti, -ȃm, vb. pf. betrügen (iz it.: ingannare), Senožeče- Erj. (Torb.).
15. omę̑tica, f. nekak šev, die Endelnaht, Senožeče, Lašče- Erj. (Torb.); na ometico šivati, zwei Stücke so zusammennähen, dass der Faden nach außen über die beiden Ränder geschlungen wird, Levst. (Rok.).
16. opáličiti, -im, vb. pf. = s palico udariti, Vas Krn, Senožeče- Erj. (Torb.), Tolm.
17. ožı̑mčək, -čka, m. = ožemček, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.).
18. 1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
19. pódšəv, -šva, m. 1) podstava pri kaki obleki, das Unterfutter, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) das Vorschuhen, Ip.- Erj. (Torb.); — die Besohlung, Jan.
20. podzę̑mljica, f. = krompir, die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum), Jarn., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kor.- Levst. (Rok.), Gor.; — die Kohlrübe (Unterkohlrabi), Senožeče- Erj. (Torb.).
21. pǫ́rən, -rna, adj. leer, Cig., Jan., Notr., Goriš.; na porno je v malin prinesel, Senožeče- Erj. (Torb.); gre poren domov (to je z voli ali konji brez voza), Z.; — offen, freie Aussicht gewährend, Jan., Kras- M.; porna dolina, Jan.; pred hišo je porno (= brez dreves), Z.; — p. biti, freie Zeit haben: ali si poren? hast du Zeit? Ist.; frei: porni čas, o pornih urah, Vrt.; dneva mi pornega malo ostaja, Levst. (Zb. sp.).
22. preslẹ̑gast, adj. lückig: njiva je preslegasta, če ima prazna, gola mesta mej vsejanim žitom, tudi glava je preslegasta, kadar je plešasta, platno je preslegasto ali sploh tkanina, kadar se preza in se uže vidijo nitke (fadenscheinig), Senožeče- Erj. (Torb.); hišni zidovi iz robatega kamena bi bili preslegasti, Vrtov. (Vin.); — nam. presledkast.
23. prosę̑nčljiv, adj. = ikrast, finnig, Senožeče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
24. rȃgla, f. = prekla, dobro debela in dolga palica, Bolško, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. bav. rahen, eine Art Stange, Levst. (Rok.).
25. razčetŕtiti, -tȓtim, vb. pf. viertheilen, in Stücke hauen, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — r. se: "otroče, glej, da se ne razčetrtiš!" govori mati nemirnemu otroku, ki vedno lazi na višave, Senožeče- Erj. (Torb.).
26. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
27. razvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) auseinanderthun: vozovi so bili razvrti nakopičeni pod lopo, Jurč.; — ausbreiten, Jan.; razvrt, weit, geräumig, Dol.- Z.; — 2) = odvreti: r. kolo, Jan. (H.); — 3) razvrt, ausgelassen, muthwillig, Cig.; r. otrok, Senožeče- Erj. (Torb.); — razvrto, kunterbunt, Jan.
28. 2. rǫ̑b, m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken ( z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.- Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.- Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
29. rúnọ, n. das Vlies, Cig., Jan., Senožeče- Erj. (Torb.), nk.
30. skonjáti, -ȃm, vb. pf. = prevariti; übervortheilen (iz it. ingannare, betrügen), Goriška ok., Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.).
31. skopíti, -ím, vb. pf. entmannen, verschneiden, castrieren, Mur., Cig., Jan., (skǫ́piti) Plužna, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); skopljen, entmannt, Jap. (Sv. p.); na pol skopljen, halbverschnitten, Cig.
32. skržàt, -áta, m. 1) die Singcicade (cicada plebeia), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — 2) die Charfreitagratsche, Senožeče (Kras)- Erj. (Torb.), Glas.
33. 2. stəkníti, -táknem, vb. pf. zusammenstecken, zusammenfügen, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; s. deske po spahu (spehu), Cig.; tesno staknjeni zaboji, gut schließende Kisten, DZ.; — = na hitro kaj sešiti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — s. se, zusammenfallen ( von Linien, math.), Cig. (T.).
34. stȓplja, f. enoletna, a še jalova ovca, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. stirp.
35. šı̑bra, f. 1) der Schiefer, Mur., Cig., Jan., Polj.; — 2) der Steinsplitter ( bes. zum Ausfüllen der Lücken bei der Mauer); kamen na šibre razbiti; — v šibre iti, in Trümmer gehen; — 3) das Schrotkorn, Z., Erj. (Min.), Ip., Senožeče- Erj. (Torb.), BlKr., Tolm.; za lisico so debele šibre, Notr.- Levst. (Rok.); — das Schieferkügelchen, Štrek.; — prim. bav. schifer, Stein- oder Holzsplitter, Levst. (Rok.).
36. tǫ́kati, -am, vb. impf. neka igra z leščniki, Senožeče ( Notr.).
37. uspávati, -am, vb. impf. ad uspati; einschläfern, Cig., Jan., C., Senožeče- Erj. (Torb.).
38. vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
39. vníc, adv. verkehrt, äbicht, C., Rib.- Mik.; — rücklings, über sich zurück, Cig., M.; vnic vreči t. j. črez glavo nazaj vreči, Cig., Kras- Erj. (Torb.); vnic odmetati oglje (pri urokih), Kras- Erj. (Torb.); vnic natočiti = črez roko, tako da je roka (dlan) navzgor obrnjena, M., Senožeče- Erj. (Torb.); vnic udariti koga ( t. j. z obrnjeno roko), Cig., Notr.
40. zamołcàv, -áva, adj. tückisch, verschlagen, ("zamucav") Senožeče- Erj. (Torb.).
41. zaspáti, -spím, vb. pf. 1) durch Schlafen versäumen, verschlafen; mašo z., svojo srečo z., Cig.; — 2) schlafend zugrunde richten, im Schlafe erdrücken: otroka z., M.; "K sebi te (otroka) ne bodem djala, Bog ne daj, da b' te zaspala!" Slom.- Vrt.; — 3) einschlafen, dete je zaspalo; dolgo nisem mogel z.; — entschlafen: mirno je v Gospodu zaspal; — reč je zaspala, die Sache ist eingeschlummert, eingeschlafen, Cig., nk.; — 4) zaspán, schläfrig, verschlafen; z. sem, z. človek; zaspani ponedeljek, der Blaumontag, Cig.; zaspana pravica, verjährtes Recht, V.-Cig.; — 5) (einschläfern, ["nedobra beseda"], Senožeče- Erj. [Torb.]).
42. zǫ̑brne, f. pl. das Zahnfleisch, C., Senožeče, Kras- Erj. (Torb.).
43. zǫ̑brnice, f. pl. = zobrne, Senožeče, Kras- Erj. (Torb.).
44. 2. žȇpək, -pka, m. = ožepec, Cig., C., Senožeče- Erj. (Torb.), Medv. (Rok.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani