ko:Sedlo (47)

1. glȗn, m. der Schlamm, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), pogl. glen 2).
2. gǫ́zəc, -zca, m. das Frauenunterkleid, Podkrnci, Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
3. gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.- C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.
4. gŕčati, -ím, vb. impf. knurren: pes grči, Z., C., Staro Sedlo- Erj. (Torb.); medved grči, der Bär brummt, C.; Kaj tam grče, kaj tam zvone? Preš.; murren, Štrek.; — girren: grlica grči, BlKr., C.; schnurren, Cig.; röcheln, Cig.; rollen, rasseln, Mur., Fr.- C.
5. grozdǫ̑vlje, n. coll. = grozdje, KrGora- DSv.; Rosinen, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
6. hladníca, f. 1) die Gartenlaube, Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.), LjZv.; — 2) ein kühler Kellerraum: najrajša je taka krčma iz temne hladnice in pobeljene sobe, Bes.; — hladna steklenjača za rastline, Cv.
7. hlę́ba, f. debelo bledorumeno jabolko, Drežnica, Staro Sedlo pri Koboridu- Erj. (Torb.).
8. jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
9. kǫ́mperica, f. = komper, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
10. kóre, pron. = kaj? Staro Sedlo pri Koboridu- Erj. (Torb.); ("kuore") Ben.- Kl.
11. kǫ̑špar, -rja, m. 1) kdor košpe nosi, Gor.; — 2) velik rak, (košper) Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
12. kozárina, f. "čas okolo 5. ure popoludne, ko pridejo koze s paše domov", Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
13. krpèlj, -élja, m. 1) die Vogelmilbe (dermanyssus avium), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — die Filzlaus, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); (krpẹ̑lj, Mik., Valj. [Rad]); — 2) oni ločec pri plužnih kolesih, za katerega drži, kdor ravna plug, da gre jedno kolo zmerom po jarku, (kŕpelj) BlKr.; prim. krepela — 3) der Taschenveitel, (krpel) vzhŠt.- C.
14. lẹ́niti, -im, vb. impf. 1) l. koga, plündern, C.; — 2) l. se = dlako ali kožo menjati, sich mausen, sich häuten, C., Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
15. letvána, f. die Wöchnerin, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — iz it. lettuana, Mik.
16. 1. mę̑ł, m. 1) das Mahlen: moka od prvega mela, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; — 2) das Staubmehl, Guts., Jarn.; — der Schlich: kamenje se stolče v stopah, in iz stolčenega mela se izloča zlato, Erj. (Min.); — 3) eine mergelartige Erde, C.; — 4) die Abrutschung von Sand oder bröckeligem Erdreich: mel je potegnil, Št.; — die abschüssige Stelle einer solchen Abrutschung, Mik., St. Sedlo- Erj. (Torb.), Trst. (Let.), Gor.; po melu hoditi, Gor.
17. mǫ̑karica, f. 1) die Mehlhändlerin; — 2) debelo, pusto in razsipično jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, Staro Sedlo, Žabče ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
18. mrazčáti, -í, vb. impf. mrazči me = mraz me preleta, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
19. nȃnjčək, -čka, m. die Heftel, Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (= nȃnček, Tolm.).
20. nȃnjčica, f. = nanjček, Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (nȃnčica, Tolm.).
21. oblẹ̀n, -lẹ́na, m. die abgestreifte Schlangenhaut, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
22. 1. oblẹ́niti se, -lẹ̑nim se, vb. pf. = obleviti se, sich häuten, Staro Sedlo, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
23. obrẹ̑stək, m. 1) der Vortheil, der Gewinn, Jan., Mik.; — 2) der Finderlohn, (-resek) Vas Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
24. obrẹ́sti, obrẹ́tem, vb. pf. finden, Mur., Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.); entdecken, Cig. (T.); o. kaj novega, Erj. (Izb. sp.); praes. obrę́nčem, Rez.- Erj. (Torb.), Zilj.- Jarn. (Rok.); prim. Kres III. 475.
25. opȃnək, -nka, m. der nationale Riemenschuh; — neko obutalo, katero nosijo samo ženske, moški ne, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
26. orálọ, n. 1) der Pflug, Cig., Jan., Kor., Kamnik, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — der Halbpflug, Mur., Mik.; — 2) = oral f. 3), das Joch, nk.
27. potǫ̑čina, f. die Bachrinne (potokova struga), Vas Krn- Erj. (Torb.), Gor.; — der Abzugsgraben längs eines Ackers oder einer Wiese, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
28. pozdŕgniti se, -dȓgne se, vb. pf. pozdrgne se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
29. pozdrgováti se, -ȗje se, vb. impf. ad pozdrgniti se; pozdrguje se mi, ich empfinde Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
30. prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.- Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.- Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
31. prę̑jnica, f. die Spinnstube: dekla je šla v prejnico (in die Spinngesellschaft), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — das Spinnhaus, die Spinnerei, Jan. (H.).
32. 1. rę̑par, -rja, m. 1) der Hauer, der am Ende der Arbeiterreihe sich befindet, vzhŠt.- C.; — 2) neke vrste kruh: po trije rožíči skupaj pečeni, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. rep.
33. 3. ruša, f. die Krätze, nav. pl. ruše = garje, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. furl. russar = garati, kratzen.
34. rúšav, adj. = garjav, krätzig, C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. 3. ruša.
35. 1. smọ̑k, m. 1) die Zukost, Habd.- Mik., C.; das Gemüse, (smuk) Nov.- C.; pos. = repa in zelje, Nov.- C., Kr.- M.; — brez skoka ni smoka = wer nicht arbeitet, hat nichts zu essen, C.; — 2) der Saft, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); bes. der Saft von geschmortem oder gebratenem Fleisch, Mariborska ok.- C.; — dicke Brühe, vzhŠt.- C.; — das Mehlmus, Mik., C., Notr.- Z.; — 3) die Ochsenzunge, der Ackerampfer (rumex obtusifolius), M.; (neka trava za svinje, C.).
36. snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen ( bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen ( z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.
37. strẹ̑žič, m. der Zaunkönig oder Zaunschlüpfer (troglodytes parvulus), Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); (strežìč), Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. stsl., rus. strižь.
38. suhíca, f. = suha veja: ulomi mi to suhico! Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — = suho deblo, mrlika, Podkrnci- Erj. (Torb.).
39. sukȃłnik, m. 1) das Spulrad der Weber, Meg., Dict., Cig. (T.), Gor.; — 2) ein Wirbel am Fenster, der Reiber, Guts.- Cig.; — 3) = vrtinec v vodi, der Wasserwirbel, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), SlN.- C.
40. 1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
41. švı̑nglja, f. = šviglja 3), majhna ročna pletenica, das Handkörbchen, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
42. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče- Erj. (Torb.).
43. tǫ̑nčič, m. = črv v jabolkih ali hruškah, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
44. vilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. = izlesti, Zilj.- M., C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (o solncu, mesecu), C.
45. vrẹ̑łəc, -łca, m. 1) eine hervorsprudelnde Quelle, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jarn., Jan., Cig. (T.); vrelce zovejo male izvirke, ki se po deževju pokažejo po gorskih senožetih, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 2) človek, zlasti otrok, ki neprestano govori, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) der Eifrige, ogr.- C.; — 4) der Sprudelstein, Cig. (T.).
46. zasíriti, -sı̑rim, vb. pf. anlaben, Levst. (M.); — z. se, zu Käse werden: mleko se zasiri, Nov.; zasirjeno mleko, Erj. (Torb.); tudi: kri se je zasirila (ist geronnen), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); ( pogl. səsiriti se).
47. žbríngəlj, -glja, m. der Glockenschwengel, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani