ko:Ponikve (32)

1. beráč, m. 1) der Weinleser, Jan., BlKr., Št.; — 2) der Sammler, Dol.- Cig.; der Collecturant, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Bettler; — pren. = vodenica, der Wasserast, Cig.; — pl. berači, die Abfälle des Flachses beim Brecheln und Hecheln, Cig.; — 4) košek z lesenim dnom v pobiranje sadja ali krompirja, Ponikve na Št. Vidskem- Erj. (Torb.).
2. bọ́na, f. die Kröte (bufo vulgaris et variabilis), Ponikve (Prim.)- Erj. (Torb.), Idrija.
3. 2. bȓlez, m. der Kreisel, Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.).
4. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
5. dȏłglja, f. neko jabolko, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.), Ptuj- C.
6. dúnavka, f. neko jabolko, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.).
7. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
8. kálovnica, f., Koborid, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.); pogl. kalanica 1).
9. kambáč, m. kebel (škaf) z železno kambo, Ponikve- Erj. (Torb.); — die Milchgelte, C., Polj., Tolm.
10. 2. kǫ̑cka, f. = svinjka, Ponikve- Erj. (Torb.); — prim. kocek.
11. 2. kǫ̑ckati, -am, vb. impf. = svinjko igrati, Ponikve- Erj. (Torb.).
12. kǫ́retica, f. neka hruška, Ponikve na Goriškem- Erj. (Torb.).
13. kostę̑nəc, -nca, m. die Steinnuss, Štrek., Ponikve, Kras- Erj. (Torb.).
14. kozə̀łc, -zə̀łca, m. 1) die Garbenharfe; iztegnjeni k., die langgestreckte Harfe, pokloničeni k., die niedrige Harfe, vezani k., die Doppelharfe, Cig.; k. prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Cig., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren, Cig.; — der senkrechte Pfeiler am Schlitten, Cig.; — na kolovratnem stopalu po koncu stoječi les, Dol.; — der Pflugpfeiler, das Pflugstöckchen, Cig., C.; k. gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je črtalo, Skrilje- Erj. (Torb.); — pl. kozəłci, das Stuhlgestell, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) die Zwischenwand in der Nuss, Ponikve- Erj. (Torb.); — 4) kleiner Baldrian (valeriana dioica), Medv. (Rok.); — tudi: kózəłc, Mur., Ravn. (Abc.); izgovarja in piše se beseda nav.: kozołəc; toda prim. Mik. (Et.).
15. lẹ̑ščarica, f. 1) = leščarka, Z.; — 2) neka hruška, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.).
16. lisják, m. 1) das Fuchsmännchen; — o človeku: der Schlaue, der Hinterlistige; — 2) echter Eisenhut (aconitum napellus), Dict., Cig., C., Tuš. (R.); — die Trollblume (trollius europaeus), Ponikve na Št. Vidski gori ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
17. ljubljánka, f. neka hruška, Ponikve na Goriškem- Erj. (Torb.).
18. motìč, -íča, m. der Quirl, Ponikve- Erj. (Torb.), Gor.; nasajeno kolce v pinji, s katerim se maslo mete, Tolm.; tudi: mǫ̑tič.
19. plečárka, f. neka hruška, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.).
20. podgọ̑rnica, f. neka hruška, Ponikve (Tolm.)- Erj. (Torb.).
21. potı̑rki, m. pl. zadnje, najslabejše predivo, Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
22. prihı̑šnica, f. neka hruška, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.).
23. pšenı̑čnica, f. 1) das Weizenstroh; — 2) neka hruška, Ponikve, Šebrelje (Goriš.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — neko jabolko, ki s pšenico dozoreva, C., Notr.; — eine Art kleine Frühpflaume, C.; — eine Art Schwamm, C.; — das Honiggras (holcus lanatus), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
24. rẹ̑pka, f. neko jabolko, Ponikve na Goriškem- Erj. (Torb.).
25. rjúti, rjóvem, rjújem, vb. impf. brüllen; rjove kakor lev; krave in voli mukajo, bik rjove, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); Ezav rjove in joka na glas, Ravn.- Valj. (Rad); ( praes. rę̑vem, Ponikve [Tolm.]- Valj. [Rad]).
26. 1. sráčica, f. dem. sraka; 1) eine kleine Elster; — 2) die Kreiselschnecke, Cig., Jan.; — 3) die Spierstaude (spiraea ulmaria), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
27. toríca, f. die Klette (lappa), Guts.- Cig., Mur., Jan.; die große Klette (lappa maior), Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium silvestre), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — das Klebkraut (galium aparine), SlGor.- Erj. (Torb.), Josch; — das Waldstroh (galium mollugo), Josch; mrtva t., das Labkraut (galium verum), C.
28. tȓnarica, f. neko jabolko, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.).
29. túlji, m. pl. najslabejše predivo, ki se vender še da presti (s tacega platna ima pastir ruho, časi tudi srajco), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
30. vláčən, -čna, adj. 1) elastisch, Cig., Jan., C.; vlačen les, Vrtov. (Km. k.), Podkrnci- Erj. (Torb.); zähe, Mur., C., Lašče, Ponikve- Erj. (Torb.), Rib.- Svet. (Rok.); vlačna zemlja, C.; — 2) dehnbar, Cig., Jan.; kotlovina je vlačna, še bolj pa kositer, Vrtov. (Km. k.).
31. vránica, f. 1) die Milz; — 2) neka hruška, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.); — die Schwalbenwurz (cynanchum vincetoxicum), Drežnica ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
32. zelę́nka, f. 1) die Mandelkrähe (coracias garrula), Cig.; — 2) neka ribica v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.); — 3) neko jabolko, Ponikve, Maribor- Erj. (Torb.); — neka hruška, C.; — drobna, okrogla, zelenkasta in sladka smokva, Solkan- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani