Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

gn=SKr. (18)

  1. malík, m. 1) der Kobold, Alas., Dict.; — 2) das Echo, Cig., Jan., Gor.; tu in tam narod še zdaj meni, da z odmevanjem človeka oponaša skrkljič (= škrat), Levst. ( LjZv.); m. leti, das Echo schallt, Gor.; m. se razlega po dolini, Jap. (Prid.); — 3) der Abgott, der Götze; malikom darovati; hišni m., der Hausgötze, Dict., Cig.; — das Götzenbild; ukradla je svojega očeta malike, Dalm.; — = izpak: ni grjega malika, ko baba velika, SKr.; tudi: malìk, -íka, Valj. (Rad); — prim. malič; toda Mik. (Et.) primerja stvn. māl, mālēn.
  2. mrcína, f. 1) das Aas, Cig., Jan., M., C., Polj., SlGor., BlKr.; — 2) velika žival ( zaničlj.), BlKr., SKr.; — 3) psovka ( pos. lenemu človeku), Mur., Dol., SlGor., jvzhŠt.; ti pa si, pasja mrcina, oderuh, Jurč.
  3. neslovèč, -ę́ča, adj. unberühmt; — unrühmlich, unlöblich: nesloveče je v krčmi služiti, SKr.; nesloveče je možu, če govore: on je bil uže zaprt, Jurč.
  4. okovrẹ̑j, adv. = okore, um welche Zeit? SKr.
  5. otovrẹ̑, adv. 1) um diese Zeit, Dol.; — 2) so viel beiläufig, derart: otovre(j) bomo tudi mi imeli pšenice, SKr.; ni bilo otovre dekleta v fari, Jurč.; otovre delavnega človeka ne bom dobil za plužne, Jurč.; otovre (so viel wert) sem menda uže, kakor oni potepuh, Jurč.
  6. pomalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. = zmaličiti, verderben, SKr.
  7. 1. poròb, -rǫ́ba, m. 1) = štor, der Baumstock, (tudi: pórob, -rǫ́ba), vzhŠt.- C., SKr.- M.; — 2) der Rumpf eines Körpers, C.; — prim. 1. robiti.
  8. skȃłba, f. eine grubenartige Vertiefung in einem Felsen, wo sich Wasser ansammelt, SKr.; (škalba) Rib., BlKr.- M.; = globel, v katero se nabira voda (tudi: škalba), Lašče- Erj. (Torb.); ein Bassin: perilna s., das Waschbassin, Levst. (Pril.); — prim. stsl. skalva, stvn. scala, Schale, Mik. (Et.).
  9. skȃłnica, f. 1) voda, ki se ob deževju nabere po globelih na skalnatem svetu, SKr.- Erj. (Torb.); — 2) das Felsenbein, Erj. (Som.).
  10. sušína, f. 1) coll. trockene Dinge, Cig., Jan.; dürres Laub, Jan.; dürres Holz, dürres Reisig, Tolm.- Erj. (Torb.), SKr., jvzhŠt.; — trockenes Futter, C.; — geselchtes Fleisch, C.; — 2) eine trockene Stelle, Jan.
  11. 2. svẹ̀t, svẹ́ta, m. 1) der Rath; dober s. dati, dobre svete dajati, einen guten Rath, gute Rathschläge ertheilen; za s. koga vprašati; pomagati komu s svetom; v svete iti, priti h komu, sich bei jemandem Raths erholen, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); v svete iti, zur Berathung gehen, SKr.; — 2) die Berathung: s. imeti, berathschlagen, Cig.; s. imajo, kako bi ga končali, Trub.; = s. sklepati, V.-Cig., Ravn.; — 3) der Rath, der Rathskörper, die Rathsversammlung, Meg., rok. iz 15. stol., nk.; veliki s. v Benetkah, Vod. (Izb. sp.); upravni s., der Verwaltungsrath, šolski s., der Schulrath, občinski s., der Gemeinderath, nk.
  12. vrèj, adv. v eno vrej, zugleich: kadar se bo z dvema v eno vrej trobentalo, Dalm.- M.; — v en vrej, immerfort, SKr.; — prim. vred.
  13. vrníla, f. eine hölzerne Hofthür, V. ( Rib.)- Cig.; = lesa, ki zapira vrzel, Cv.; — tudi pl. vrnile, eine von selbst zugehende Feldthür, Polj., SKr.; odpirati učenjaški pretiranosti vrnile in vrzeli, Cv.; — (pravilneje menda: vrníla n. pl. prim. vrnilo).
  14. vrtílọ, n. 1) das Drehwerk, Cig.; — 2) = vratilo, der Well- o. Wendelbaum, Cig.; — 3) die Spule, C.; — das Spulrad (des Webers), Jan. (H.); — 4) = vijak, die Schraube, Mur., C., ZgD., UčT.; — 5) der Bohrer, bes. die durch Riemen in Bewegung gesetzte Rennspindel, C.; — 6) = kolec, ob katerem se vrte vrata, SKr.; — die Thürangel, Dol.; — 7) die Walze, C.
  15. zatəkníti, -táknem, vb. pf. 1) hinter etwas stecken: z. si kaj za pas, Navr. (Let.); — 2) durch Hineinstecken einer Sache schließen, zustecken, verstopfen; z. cev, luknjo; steklenico z.; okno z. (= zapreti), SKr.; — durch ein vorgestecktes Hindernis versperren: pot z., Cig.; — 3) z. se ob kaj, an etwas stecken o. hangen bleiben, Cig.; — 4) drobec kruha z., einen Bissen Brot in den Mund stecken, Gor.; — s prepovedjo z. koga kam, jemanden internieren, Levst. (Nauk); — 5) verlegen: z. kam kako reč, da je ni moči najti, Jurč.
  16. zatrácati, -am, vb. pf. z. komu kaj, jemandem etwas eindringlich auftragen, Lašče- Levst. (M.), SKr.
  17. zbǫ̑gati, -am, vb. pf. versöhnen: pomiril jih bom in zbogal, LjZv.; z. se s kom = sporazumeti se, spraviti se, LjZv., SKr.
  18. zmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. verderben, corrumpieren, C., SKr.; sina so hlapci zmaličili, seme se je zmaličilo, Lašče- Levst. ( LjZv. I. 342); — ( nam. vzm-).


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA