gn=GBrda (231)

1. bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi ( zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.- C. ( Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.- Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana- Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
2. berȗnja, f. = bernja, GBrda.
3. bę̑vliti, -im, vb. impf. = bevkati: pes bevli, Črniče ( Goriš.); — ovca bevli, GBrda.
4. bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.- M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče ( Goriš.); — 2) die Fuge ( z. B. im Bretterboden), Rib.- M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
5. bəzgȃvəc, -vca, m. der Wühler, der Hetzer, GBrda.
6. bı̑rja, f. ein eiserner Ring am Ende eines Holzstückes, Štrek.; der Sensenring, Notr.; železo pri vozu, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi železni obroček ali okov pri nožu, šilu itd., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), GBrda.
7. bojáč, m. = pretepač, GBrda.
8. bọ̑nka, f. 1) eine Art Birne, C.; — 2) temna, belopikasta smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. bunka.
9. brbuštáti, -ȃm, vb. pf. = brbunkati: po trebuhu brbušta, GBrda.
10. brbútiti, -ȗtim, vb. pf. = telebiti: stoßen, na tla b. koga, Jsvkr., GBrda.
11. brbútniti, brbȗtnem, vb. pf. = brbutiti: na ulici sta se brbutnila, GBrda.
12. brȇj, m. = tolmun, oton (globočina v vodi), GBrda- Erj. (Torb.); — prim. berij, berig.
13. brę̑ncati, -am, vb. impf. die Feuerglocke läuten, C., GBrda; — prim. brenkati.
14. brenkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) ein Saiteninstrument spielen, klimpern, Jarn., Jan.; — 2) b. volno, die Wolle fachen, Z.; — 3) brę́nkljati, = klenkati, zvončkati, GBrda.
15. 2. bréskəv, -kve, f. = broskva: zelen kakor breskev, GBrda.
16. brstę̑n, adj. knospenreich, GBrda; brstena pomlad, C.
17. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
18. cȗndra, f. 1) der Fetzen, Z.; — 2) neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) ein zerlumptes Weib, Štrek., GBrda, kajk.- Valj. (Rad); die Schlampe, C.; — prim. candra, cendra.
19. cvẹtníca, f. 1) der Blumenkelch, ogr.- C.; — 2) der Palmsonntag: na cvetnico, Krelj; — 3) smokva prvega rodu, die Frühfeige, GBrda- Erj. (Torb.).
20. čemę̑la, f., GBrda, pogl. čebela.
21. črmnják, m. der Eierdotter, (črnjak) Alas., Kras, Ip., Koborid- Erj. (Torb.), GBrda.
22. 1. čŕtiti, čȓtim, vb. impf. 1) roden, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) ritzen: drevo z nožem č., GBrda; reißen, lachen: drevo č., Cig.; — prim. črtati.
23. 2. čúhati, -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.
24. débeł, * debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.) ^*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
25. dę́nta, f. = detelja (trifolium), (Brici izgovarjajo "danta"), GBrda- Erj. (Torb.).
26. dẹvǫ̑jka, f. das Mädchen, Alas., GBrda; tudi: dẹ́vojka, ogr.- Valj. (Rad).
27. dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.- Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.- Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
28. doprę̑ga, f. der Vorspann, GBrda- Erj. (Torb.).
29. dúnajica, f. neko jabolko, Tolm., GBrda- Erj. (Torb.).
30. 1. gárati, -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.- C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.- C.; — = težko nositi, Banjščice- Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.
31. glavı̑nar, -rja, m. der Dickkopf, der Dummkopf (psovka), GBrda.
32. gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf ( mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.- Mik. (V. Gr. III. 173.)).
33. gnída, f. 1) die Niss; — 2) = troha, ein bisschen: daj gnido kruha, GBrda; do gnide, gänzlich, GBrda.
34. goláčevina, f. = golazen, GBrda.
35. golbica, f. = škrjanec, GBrda; — prim. golibar. (?)
36. gółsniti, gȏłsnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen, Z., Štrek., GBrda; tu in tam g. o čem, Levst. (Zb. sp.); ni hotel ni golsniti ni žugniti, Erj. (Torb.).
37. grȃmba, f. = gruda, GBrda; — prim. grampa 2).
38. grgánija, f. neka vinska trta, Vrtov.- C., Nov., Ip., GBrda- Erj. (Torb.).
39. grljevíca, f. das Kienholz (grlovica), Trnovo- Erj. (Torb.); der Kienspan, GBrda.
40. gubánica, f. 1) = gubanec 1), Jan.; nabere lice v čudovite gubanice, Jurč.; — 2) = potica, Cig., Jan., Štrek., Gorica- Erj. (Torb.), GBrda; prim. gibanica; — 3) der Palmbusch, Gor.- Cig.; prim. beganica.
41. 2. gúzati, -am, vb. impf. 1) mit zahnlosem Munde beißen, saugen, Mur., C., Z.; — 2) g. (se), mit dem Hintern wetzen, C.; = drsati se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 3) schleppen, GBrda.
42. gúzica, f. dem. guza; der Hintere, Cig., Jan., BlKr., Št., GBrda.
43. izkȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. = izluščiti: kostanj iz griče (ježice) i., GBrda- Erj. (Torb.).
44. jeblíca, f., GBrda, pogl. golbica, škrjanec.
45. jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda- Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. ( LjZv.).
46. jermȃnəc, -nca, m. = rman, die Schafgarbe (achillea millefolium), Goriška ok.- Erj. (Torb.), GBrda.
47. kȃvkati, -am, -čem, vb. impf. 1) ähnliche Laute von sich geben, wie die Dohle; pure kavkajo, jvzhŠt.; — jammern: kaj vedno kavkaš, jvzhŠt.; — 2) luščiti kostanj iz griče (ježice), GBrda- Erj. (Torb.).
48. kə̀c, kəcà, m. 1) der Schnabelhieb, der Pick, Jan. (H.); — der Hieb, Jan. (H.); — 2) kec ti bo, ako ti oče umrje, dein Loos wird sich nach dem Tode des Vaters zum Schlimmeren wenden, Z., GBrda; — 3) der Skis (im Tarokspiel), Cig.; — k. biti komu, jemandem gewachsen sein, Cig.; — (ni gotovo, ali te besede vse skupaj k enemu korenu spadajo).
49. kəcáti, -ȃm, vb. impf. 1) berühren, Jarn.; — 2) k. se, schlecht gehen: keca se mi, GBrda; — prim. kec 2).
50. 1. klencáti, -ȃm, vb. impf. = klecati, Z., Trst. (Let.); zob se klenca, wackelt, GBrda.
51. klepétəc, -tca, m. 1) die Klapper; die Ratsche, GBrda; die Charfreitagratsche, M., BlKr.; — die Klapper auf einer Stange oder einem Baume als Vogelscheuche, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — 2) die Windfege (zum Reinigen des Getreides), Cig., C.; — 3) der Schuh des Mühlrumpfes und der Rührnagel an demselben, C., Cig. (T.); k. trese grot, da leti zrnje med kamena, Gor.; — 4) plauderhafter Mensch, das Klappermaul, die Klatsche.
52. kljȗkəc, -kca, m. 1) ein Gebeugter; — 2) der Dietrich: kljukec žabico (das Vorhängeschloss) odpira, Z.; — 3) = zakrivljen nož, GBrda- Erj. (Torb.); das Krummesser zum Abästen, Dol.; — das Taschenmesser, C.; — 4) der Schelm, Notr.- Z.; lažnjivi kljukec (v narodnih pravljicah); Jaz kljukec čuden sem v resnici, Levst. (Zb. sp.).
53. 1. kok, m. dajati komu kok = potuho dajati komu, GBrda- Erj. (Torb.); — Levst. (Rok.) primerja it. cucco, Muttersöhnchen.
54. 2. kokotáti, -ȃm, vb. impf. zärteln, GBrda; — prim. 1. kok.
55. 2. kǫ́mpati, -pam, -pljem, vb. impf. = kopati, baden, GBrda.
56. kǫ̑njčar, -rja, m. = slegur, der Steinröthel, GBrda.
57. konjúh, m. 1) der Pferdeknecht, Levst. (Zb. sp.); (po drugih slovan. jez.?) — 2) = slegur, GBrda; prim. konjčar.
58. 2. kópčati, -am, vb. impf. izbivati, n. pr. orehe v kopi, GBrda; — prim. kopicljati.
59. korbı̑n, m. = vinika, divja trta, GBrda; (tudi: korbijȃn, Batuje [ Goriš.]).
60. korę̑n, * m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes ( gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda- Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas. ^*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.- Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.- C.).
61. koščeníca, f. 1) eine nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Štrek., GBrda- Erj. (Torb.); — 2) das Knochenmehl, Jan.; — 3) das Beinhaus, die Todtenkammer, M., Dol.; — 4) das Knochenweib ( fig.): tri revne koščenice: bolezen, starost, smrt, Cv.
62. kǫ́špa, f. 1) der Holzschuh, C., Erj. (Torb.), Gor.; — 2) nerodno spleten koš, GBrda; — prim. it. cospo, Holzschuh.
63. kǫ́zlja, f. die Schote, Štrek., (kózlja, GBrda); — prim. kozulja.
64. kratkorę̑pka, f. neka črešnja, GBrda- Erj. (Torb.).
65. krevljevína, f. das Krummholz, GBrda.
66. krevljína, f. = krevljevina, GBrda.
67. krı̑žmica, f. = križemnik, križevnik, ("križəmca") GBrda.
68. krı̑žnik, m. 1) der Kreuzträger, Mur., C., GBrda; — 2) der Kreuzritter, Jan., C., nk.; nemški križniki, der Deutschritterorden, Let.; — 3) linneues Todtentuch: s križnikom mrliča pokrivajo, Gor.
69. kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci- Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid- Erj. (Torb.).
70. kvátrn, adj. Quatember-; kvȃtrni teden, kvatrna nedelja, kvatrni post; — kvatrna baba = čarovnica, GBrda.
71. lȃc, m. 1) = zanka, die Schlinge zum Vogelfang, GBrda- Erj. (Torb.); — 2) der Wagenstrang, Cig.; — prim. it. laccio, die Schlinge, der Fallstrick.
72. lancíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pohajati, GBrda.
73. lə̀cən, -cna, m., nam. locen, die Vogelschlinge, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
74. léglọ, n. 1) das Lager des Wildes, das Nest, Cerovo ( GBrda), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) die Brut, das Geheck, Mur., Cig., Jan., Zora; leglo psičkov, ein Wurf junger Hunde, Cig., Jan., Mik.; dva mladička istega legla, LjZv.; — 3) fauler Mensch, Rib.- Mik.
75. lẹpotíca, f. 1) der Schmuck, C.; die Schmucksache: mnoge lepotice si je napravila, Škrinj.; — die Verzierung: lišpane začetne črke in lepotice, Vod. (Izb. sp.); — 2) die Schminke, Mur., V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); z lepotico se lepo delati, Dalm.; — 3) der Rothlauf, die Gesichtsrose, Bolc- Erj. (Torb.), GBrda; — 4) ein schönes Weib, Jan., Jurč.; — 5) die Weißwurz, das Gelenkkraut (convallaria polygonatum), Cig., Krn- Erj. (Torb.), Strp.; — der Natterkopf (echium vulgare), (otroci si s korenom lepotičijo lica), Rihenberk- Erj. (Torb.).
76. lodíca, f. = škrjanček, GBrda; — prim. lavdica.
77. 1. mȃvək, -vka, m. viseč otok, otekla bezgavka, GBrda.
78. 2. medníca, f. 1) prostor, kjer se sadje medí, Savinska dol.; — 2) neka smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — neka hruška, C., Dol.; — 3) pl. mę̑dnice, der Germ, die Hefe, Guts., Jarn., Fr.- C., Kor., SlGradec; (medníce, Mur.).
79. 2. mehníca, f. mehka hruška, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.), Bolc, Podkrnci- Erj. (Torb.); — neka breskva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. mehan, Štrek. (LjZv.).
80. 2. mę̑ł, m. eine Art Eiche, GBrda.
81. mę̑lov, adj. kar je od mela: m. les, GBrda; — prim. 2. mel.
82. mláskati, mlȃskam, vb. impf. schmatzen, mit den Lippen, der Zunge schnalzen, Dict., Mur., Cig., Jan., SlN., Krn- Erj. (Torb.), SlGor., GBrda; — schlecken, Cig., Jan.; tudi: mlaskáti, -ȃm, Gor.
83. mǫ̑karica, f. 1) die Mehlhändlerin; — 2) debelo, pusto in razsipično jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, Staro Sedlo, Žabče ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
84. morčevína, f. zadnja gosta mast, ki se dobiva, kadar se oljke maste, ( it. morcia, morchia, die Oelhefen), GBrda- Erj. (Torb.).
85. morščíca, f. neka črešnja, Biljana ( GBrda)- Erj. (Torb.).
86. možávati, -am, vb. impf. = po moško se vesti, trdnih, moških besedi biti, GBrda.
87. mrlẹ́zgati, -am, vb. impf. počasi, izbirčno jesti, Dol., Ip., GBrda.
88. mùnih, muníha, m., GBrda; pogl. menih.
89. muràv, -áva, adj. schmollend, eine düstere Miene machend, GBrda; — prim. mureti.
90. murȃvəc, -vca, m. der Schmollende, GBrda.
91. murẹ́ti, -ím, vb. impf. eine finstere Miene machen, Jan.; schmollen, GBrda.
92. natę́gniti, -nem, vb. pf. 1) anziehen, spannen; n. vrv; strecken: n. roke, sich zur Arbeit anschicken, C.; — durch Anziehen dehnen: n. nogavico, usnje; n. življenje, das Leben verlängern, Cig.; — n. komu ušesa, jemanden bei den Ohren nehmen; — 2) genug zukommen lassen: človek mu ne more nategniti, man kann ihm nie genug geben, er ist ein Nimmersatt, Cig.; oče mu vsega nategne, kar si izmisli, Polj.; požrešnemu človeku ni moči n., einen unersättlichen Menschen kann man nicht befriedigen, Z.; — 3) vino nategne, der Wein wird trübe, M.; der Wein ändert seine Farbe, GBrda; — smradu n., zu stinken anfangen, Vod. (Izb. sp.); — 4) dile nategnejo (od mokrote), die Bretter dehnen sich (infolge der Feuchtigkeit) aus, Dol.; — 5) n. koso, = nabrusiti, Št. Vidska Gora ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
93. natołkávati, -am, vb. impf. 1) = pritrkavati, an die Glocke anschlagen, GBrda; — 2) mit Worten anspielen, sticheln, Hal.- C.
94. nę̑bar, -rja, m. der Baldachinträger, GBrda.
95. neli, I. conj. = nego, ko, als, C.; poprej neli je nebesa videl, Krelj; — II. (vprašalna beseda) = ne li? nicht wahr? (nelita? nelite?) Jan., GBrda.
96. njȃvlja, f. oseba, ki milo tarna, GBrda.
97. nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna- Erj. (Torb.); = morska n., Kras- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče ( Goriš.); = sračja n., GBrda- Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom- Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
98. nǫ̑trika, adv. = notri, ("notrka") GBrda.
99. obȃrnice, f. pl. kar iz razkuhanih (preveč obarjenih) klobas izteče, GBrda.
100. obédən, -éna, num. = nobeden, Alas., Cig., Krelj- Mik., Skal.- Let., BlKr., Rib.- Cv., Ben.- Kl., GBrda.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani