z (50.030-50.129)

50030. žȗh, m. der Wucher, die Wucherzinsen, Guts., Trub.; na ž. dati denarje, Trub.; — prim. srvn. gesuoch = Zinsen, Mik.
50031. žúhəlj, -hlja, m. ein durch Kauen zugerundeter Knollen, C.
50032. žȗkva, f. spanischer Ginster (spartium junceum), Mik., Medv. (Rok.); die Bandweide (salix vitellina), Z., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. it. giunco (Binse), Mik. (Et.).
50033. žȗləc, -lca, m. 1) der Geizhals, Cig., M., C.; — 2) der Todtengräber, Guts., V.-Cig., Jan.; — der Leichenträger, V.-Cig.
50034. žȗlej, m. der Langsame, der Zauderer, Guts., Z.
50035. žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — ( pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — trinken ( zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
50036. žúlj, m. 1) die Schwiele; žulji se mi delajo na rokah; — to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben, Cig.; iz svojih žuljev koga rediti, Z.; — 2) ein langsamer Mensch, vzhŠt.; — 3) vsaka ostra, bodljiva rastlina n. pr. scolymus, cirsium, carduus, eryngium, xanthium, Ist.- Erj. (Torb.); pos. die Ackerdistel (cirsium arvense), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — tudi: žȗlj.
50037. žúljast, adj. schwielicht, Cig.; — voll Schwielen, Z.; žuljasta roka, C.
50038. žúljavəc, -vca, m. der Langsame, der Zauderer, Guts.- Cig., Jan.
50039. žúljenje, n. das Reiben und Drücken; — ( fig.) die Erpressungen, ZgD.
50040. žȗlka, f. = žulica, Rogatec- C.; = ein Batzen (Laibchen) Brot, (žuljka) Jan., Z.; — die Semmel, Št.- Cig.
50041. žumāra, f. die Zwergpalme (chamaerops humilis), Z.; narediti kaj iz lesa palme žumare, Vrt.; — prim. it. giumarra, die Stechpalme.
50042. 1. žúpa, f. 1) der Gemeindecongress, Bohinj ( Gor.)- Mik.; v župo iti, Bohinj- Svet. (Rok.); — 2) der Gau, Jan., Cig. (T.); der Bezirk, C.; — die Pfarre, Jan., nk.; ( hs.).
50043. 2. žúpa, f. die Suppe; — die Mostsuppe, Dict., Dol., jvzhŠt.; — iz nem.
50044. 1. župàn, -ána, m. der Amtmann, der Schultheis, der Dorfrichter, Meg.- Mik.; (= decano), Alas.; — der Frohnvogt, Dalm.; = grajski služabnik, LjZv.; — der Gemeindevorsteher, der Bürgermeister; — župana igrati se, župana vleči, das Mühlenspiel spielen, Levst. (Rok.); ( nav. špano vleči); — der Gaugraf, Cig. (T.); — der Gespan, Jan.; veliki župan, der Obergespan, nk.; ( hs.).
50045. župánčiti, -ȃnčim, vb. impf. mit ledernen Flecken besetzen, M.
50046. župȃnəc, -nca, m. 1) ein lederner Fleck am Oberleder des Schuhes, Dict., Cig., Jan., M., C., Lašče- Erj. (Torb.), Vrt.; ž. ali zaplato prišiti, Jurč.; županec pri župancu, jvzhŠt.; — das Flickwort, V.-Cig.; — 2) županci, eine Art Birnen, C.; — prim. hs. župa, eine Art Kleid, srlat. jupa, Mik. (Et.).
50047. župánič, m. = kraljič, der Zaunkönig, C.
50048. župániti, -ȃnim, vb. impf. = župan biti, C., Z., nk.
50049. župánja, f. die Frau des župan, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Štrek.; mati županja, Erj. (Izb. sp.), Jurč.; (tudi v narodnih pesnih in ribniških smešnicah).
50050. 1. žȗpnica, f. 1) župnice so grajske njive, katere so grajščaki dajali županom v užitek, a lastnina je bila grajska, Levst. (Rok.); das vom jeweiligen Bürgermeister benutzte Grundstück, Rib.- Levst. (M.), Tolm.; — 2) ein zum Pfarramt gehöriges Grundstück, Jan., Tolm.
50051. župnı̑ja, f. die Pfarre, Z., nk.
50052. 2. žȗpnik, m. das Weihnachtsbrot, der Weihnachtskuchen, Cig., Rib.- Mik.; ( mit allerlei Figuren aus Teig verziert, C.); — prim. kočevski: sipling, iz: sip = Sieb, tedaj: ein siebgroßes Brot; priprosti Kočevarji izrekajo tudi: schüpling ali žüplink, Navr. (Let. 1885. p. 167).
50053. župnikovína, f. die Pfarre, Raič, Trst. (Let.), Zora, SlN.- C.
50054. žȗrč, m. = džurdž, ein hölzernes Weingefäß, Št.- Cig., C.
50055. žúrən, -rna, adj. fleißig, schnell, C., Z.
50056. žurę́nčək, -čka, m. = leščnik, ki rad gre iz skledice, Ip.- Erj. (Torb.).
50057. žurína, f. die Hülse der Hülsenfrüchte, C., Z., Ip.- Erj. (Torb.).
50058. žurjánəc, -nca, m. izluščen oreh, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. 2. žuriti.
50059. žúšəlj, -šlja, m. etwas Zusammengeknetetes, Zusammengekautes: ein Klümpchen, C.; — ein Büschel ( z. B. Haare), C.; ein Büschel Heu, C., Z.; — prim. žuhelj.
50060. 1. žúža, f. ein kleiner schwarzer Käfer, Jarn.; — der Holzwurm, C.; črv, ki vrta v surovih deblih, Vest.
50061. 2. žúža, f. 1) eine langsame, langweilige Person, Cig., C.; (žuža-maža, der Zögerer, Cig.); — 2) ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
50062. žužȃnka, f. jedes schwarze, sehr kleine Insect, das Käferchen, Mur., Danj.- Mik.
50063. žúžati, -am, vb. impf. etwas langsam, säumig thun, Št.- Z., C.
50064. žúže, -eta, n. ein schwarzer Käfer, M.
50065. žȗžək, -žka, m. 1) das Insect, Cig., Jan., Cig. (T.); der Käfer, V.-Cig.; bes. verschiedene Rüsselkäfer: der Erbsenkäfer (bruchus pisi), Kras- Erj. (Torb.); = molj v bobu, Dict., C.; v leči, Štrek.; črni ž., der schwarze Kornwurm (calandra granaria), Erj. (Ž.); črn si kakor ž., Kras- Erj. (Torb.); — die Küchenschabe, Tolm.; — 2) der Kienruß, Mur., V.-Cig., C., Dol.
50066. žúžeł, -ę̑li, f. 1) = žužek, das Insect, Bes.; — 2) der Kienruß, Guts., Jan., Cig. (T.), DZ.; črn kakor ž., Guts., Jan.
50067. 2. žúžəlj, -žlja, m. = žušelj, C., Z.
50068. žužę̑łka, f. jedes kleine, schwarze Insect, das Käferchen, Mur.; — der Käfer, Cig., ogr.- C.; tudi: žúžełka; črn kakor ž. ("žužovka"), Npes.-Vraz; — das Insect ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Ž.), nk.
50069. žúžənj, -žnja, m. das Geschwätz, Tolm.
50070. žuževína, f. die Refoscorebe, C., Z.
50071. žȗžkast, adj. kohlschwarz: žužkasta noč, C.
50072. 1. žȗžlja, f. 1) der Mauschler, Z.; človek, ki veliko tja v en dan govori in klobuštra, BlKr.; — 2) die Waldlerche (alauda silvestris), C.
50073. 2. žȗžlja, f. = mala lopatica za žerjavico, Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. žežel.
50074. žužljáti, -ȃm, vb. impf. säuseln, Jan.; (žež-), V.-Cig.; langweilig stammeln, (žež-) BlKr.; — säumig etwas thun, zaudern, Mur., Cig., Jan.
50075. žužljàv, -áva, adj. saumselig, zauderhaft, Mur.- Cig., Jan.
50076. žužljȃvəc, -vca, m. der Zauderer, Mur.- Cig., Jan.
50077. žužljávost, f. die Saumseligkeit, die Zauderhaftigkeit, Cig.
50078. žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
50079. žužnjáč, m. = pri delu zelo počasen človek, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
50080. žužnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) murmeln: potoček žužnja, Z.; schwätzen, Z., Vod. (Izb. sp.), Tolm.; undeutlich plappern, stammeln, Svet. (Rok.); durch die Nase reden, C., Z.; — 2) langsam etwas thun, saumselig arbeiten, C., Svet. (Rok.).
50081. žužnjàv, -áva, adj. stammelnd, lispelnd: ž. glas, eine Zischelstimme, Cig.; lästig schwätzend, Z.
50082. žvála, f. das Gebiss am Pferdezaum, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: pl. žvale, Mur., Cig., Jan., BlKr., Valj. (Rad), jvzhŠt.
50083. žvárast, adj. hart, zähe: žvarasto meso, Polj.
50084. žváriti, -im, vb. impf. schwer kauen (= po ustih valjati pa ne moči razžvečiti), Polj.
50085. žvę́čati, -ím, vb. impf. = zvečati, klingen, C., Mik.
50086. žvę́čən, -čna, adj. zum Kauen dienend, Kau-: žvę̑čni poper, tobak, der Kaupfeffer, der Kautabak, Cig.
50087. žvečílọ, n. das Kauwerkzeug, Cig. (T.).
50088. žvę́čiti, -im, vb. impf. 1) kauen; skorjo kruha ž.; — 2) plauschen, schwätzen, Cig.
50089. žvę̑čnik, m. (zob) ž., der Kauzahn, Cig.
50090. žvegláti, -ȃm, vb. impf. 1) auf der Hirtenflöte spielen, Cig., Jan.; — 2) schwätzen, plappern, KrGora.
50091. žvekálọ, n. žvekala, die Kauwerkzeuge, Cig. (T.).
50092. žvekȃnje, n. 1) das Kauen; — 2) das Geschwätz, das Gewäsch, Cig.
50093. žvekáti, -kȃm, žvę́čem, vb. impf. 1) kauen; — 2) schwätzen, C.
50094. žvekȃvəc, -vca, m. 1) der Kauer, Jan.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.
50095. žvę̑kavt, m. 1) der Kauer, Cig.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.
50096. žveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) kleinweise kauen, C.; — 2) schwätzen, Fr.- C.
50097. žvę́kljast, adj. teigicht: ž. kruh, Z.
50098. žvekljáti, -ȃm, vb. impf. kauen, Z.
50099. žvekútati, -am, vb. impf. = žveketati, C., Z.
50100. žvę́nčati, -ím, vb. impf. = zvenčati, klingen, Mur., C., Met.
50101. žvę́ngəlj, -glja, (-gəljna), m. der "Schwengel", Mur., C.; — der Eiszapfen, Mur., C.; — iz nem.
50102. žvę́nkəlj, -klja, (-kəljna), m. = žvengelj, der Glockenschwengel, Cig., C., M.; zvonec brez žvenkeljna, Ben.- Kl.
50103. žvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, das Geklirre, Jan., nk.; mečev se čuje žvenket, Zv.
50104. žveplár, -rja, m. 1) der Schwefelarbeiter, Cig.; — 2) rumeni ž., der Schwefelkäfer (cistella sulphurea), Erj. (Z.).
50105. žvepláti, -ȃm, vb. impf. mit Schwefel behandeln, schwefeln; plesnjavo grozdje žveplajo; ž. čebelne roje, Navr. (Spom.).
50106. žvépləc, -pləca, m. das Sulfid, Cig. (T.); ogljenčev ž., der Schwefelkohlenstoff, DZ.
50107. žveplę̑n, adj. Schwefel-, schwefelig; žepleni cvet, die Schwefelblume, Erj. (Min.); žeplena kislina, die Schwefelsäure, Jan., Cig. (T.); žeplena sol, das Schwefelsalz, Cig. (T.); žvepleni vrelec, die Schwefelquelle, Jes.
50108. žvepleníca, f. das Schwefelhölzchen, Mur., Cig.
50109. žveplenı̑čar, -rja, m. der Schwefelhölzchenmacher, der Schwefelhölzchenverkäufer, Cig.
50110. žveplę́nka, f. das Schwefelhölzchen.
50111. žveplę́nski, adj. schwefelig, vzhŠt.; ž. ogenj, Jsvkr.
50112. žveplíti, -ím, vb. impf. = žveplati, schwefeln, Cig., Jan., Cig. (T.); grozdje ž., Levst. (Rok.); sode, vino ž., Cig.
50113. žvéplọ, n. der Schwefel; z žveplom kaditi kaj; — prim. stvn. suëfal, Mik. (Et.).
50114. žvę̑rca, f. 1) die Wagenschmiere, vzhŠt.- C.; — 2) neka mešanica za črnjenje belih niti, die Schneiderschwärze, Dol.; — 3) psovka za človeka ali stvar, ki ni nič vredna, Levst. (Rok.); — iz nem. Schwärze.
50115. žvę̑rga, f. der Mauldrescher, ein lästiger Schwätzer, Cig., M., Gor.
50116. žvergálọ, n. der Schwätzer, M.
50117. žvingljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen: otroci z zvončki žvingljajo, BlKr.- C.; — zwitschern, vzhŠt.- C.; ptice žvingljajo, Glas.
50118. žvı̑žg, m. der Pfiff; — das Pfeifen: loviti rake na žvižg, Erj. (Izb. sp.).
50119. žvižgȃłnica, f. die Pfeife: parna ž., die Dampfpfeife, DZ.
50120. žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.
50121. žvížgavəc, -vca, m. 1) der mit dem Munde pfeift, der Pfeifer, Cig., Jan.; — 2) gad ž., die Zischnatter, Cig.; — 3) ein saurer Wein, C., Dol.- LjZv., jvzhŠt.; — 4) neka jed iz češpelj, Gor.
50122. žvižgljáti, -ȃm, vb. impf. pfeifen: Poslušam moj'ga, K' na polju žvižglja, Npes.-K.; — zwitschern, C., M.
50123. žvrgláti, -ȃm, vb. impf. 1) rieseln, Cig.; — 2) orgeln, leiern, Mur., C.; trällern, wirbeln, Mur.; zwitschern, C., Z.; — prim. bav. schwegeln = pfeifen, Levst. (Rok.).
50124. žvrgolẹ̑nje, n. das Gezwitscher.
50125. žvrgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, trillern, wirbeln; — prim. žvrglati.
50126. žvrgolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern pflegen, nk.
50127. žvŕkalica, f. die Spritze, C.
50128. žvŕkati, žvȓkam, vb. impf. spritzen, C.; po vodi ž., im Wasser pritscheln, Z.; — prim. švrkati.
50129. žvȓklja, f. der Quirl, der Sprudler, Cig., Kanalsko- Erj. (Torb.), Vod. (Izb. sp.).

   49.130 49.230 49.330 49.430 49.530 49.630 49.730 49.830 49.930 50.030

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani