Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (49.830-49.929)

  1. življenjepı̑sje, n. die Biographie (als Literaturzweig), Cig., Jan., nk.
  2. živobǫ́jən, -jna, adj. von lebhafter Farbe, hellfärbig, SlN., Zora.
  3. živoglàv, -gláva, adj. lebhaften Sinnes: živoglavi dečaki, LjZv.
  4. živopísati, -šem, vb. impf. malen, Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.); — stsl., po gr. ζωγραφει̃ν.
  5. živopı̑səc, -sca, m. der Maler, Vod. (Izb. sp.), Levst. (Zb. sp.), Zora, Vrt., Navr. (Kop. sp.), DSv.; — stsl.
  6. živòt, -óta, m. 1) das Leben, Meg., Boh., Alas., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; hteli so detetu život vzeti, Trub.; še za svojega života, noch zu seinen Lebzeiten, Dalm.; meni so na život stregli, Dalm.; večni ž., Krelj; — v tem pomenu: žívot, ogr.- Valj. (Rad), Mik.; — 2) der lebendige Leib; grdo je bil po vsem životu otekel, Trub.; srce se hoče v mojem životu razpočiti, Dalm.; do života moker; po životu umeriti komu obleko; šibkega, trdnega života biti, von schwacher, starker Leibesbeschaffenheit sein; tankega života biti, einen schlanken Leib haben; — der Rumpf; širok v ž.; — 3) der leibliche Nachkomme: po štirih moških životih, nach der vierten männlichen Geschlechtsfolge, Dalm.; na moške živote pravico kupiti, für die männlichen Nachkommen ein Recht durch Kauf erwerben, Svet. (Rok.); — žívot, -óta, jvzhŠt.
  7. životáriti, -ȃrim, vb. impf. vegetieren, kümmerlich leben, seine Existenz fristen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  8. živótəc, -tca, m. dem. život; 1) ein kleiner Leib; — 2) das Leibchen, das Mieder, Kras- Erj. (Torb.); ž. na zadrg, Erj. (Som.).
  9. živótən, -tna, adj. 1) Lebens-, nk.; životno čutilo, der Vitalsinn, Cig. (T.); životna moč, die Lebenskraft, Zv., Levst. (Zb. sp.); — 2) Leib-, Leibes-: životna straža, die Leibwache, Cig., Jan., nk.; = životni varhi, Jap. (Sv. p.), V.-Cig.; životna kazen, die Leibesstrafe, Jan.; — 3) wohlbeleibt, corpulent; bila je primerno starosti životna, LjZv.; životen in močen, Jurč.; — 4) kräftig machend, stärkend: životna jed, pijača, Dol.- Levst. (M.).
  10. životljìv, -íva, adj. von zähem Leben, lang lebend, Meg.
  11. živǫ̑tnik, m. die Weste, Mur., Z., Slom.- C., Navr. (Let.); — das Mieder, Jan.; das Leibchen, Zora.
  12. životoslǫ́vən, -vna, adj. physiologisch: životoslovna kemija, DZ.
  13. životoslǫ̑vje, n. die Physiologie, Jan., h. t.- Cig. (T.); — die Somatologie, LjZv.
  14. žížala, f. das Insect, Danj.- C.; — der Käfer, Mur.; — der schwarze Kornkäfer (curculio), Z.
  15. žı̑žək, -žka, m. der Kornwurm, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — prim. žužek.
  16. žížniti, žı̑žnem, vb. impf. = tleti: pepel žižne, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); tudi ž. se: kotel se žižne, t. j. iskre se mu po zunanji plati delajo, Tolm.; (morda nam. žižnjati? Štrek. [Let.]).
  17. žížulək, -lka, m. der Judendorn (zizyphus vulgaris), ( it. giuggiola, die Brustbeere), Čres- Erj. (Torb.); — hs.
  18. žížulje, n. der Judendorn, Z.
  19. žlȃbra, f. 1) das Plappermaul, Mur.; — 2) das Pressgesims bei der Weinpresse, vzhŠt.- C.
  20. žlabráč, m. der Schwätzer, Cig.
  21. žlabrȃnje, n. 1) das Plappern, das Schwätzen, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Plätschern im Wasser, ogr.- Valj. (Rad).
  22. žlȃbrast, adj. geschwätzig, Jan.
  23. žlabrȃvəc, -vca, m. der Schwätzer, Mur.
  24. žlabrȃvka, f. 1) die Schwätzerin, Mur., Cig.; — 2) die Schnatterente (anas strepera), Cig., Frey. (F.).
  25. žlabrávost, f. die Schwatzhaftigkeit, Cig.
  26. žlabúdər, -dra, m. 1) der Plapperer, Levst. (Rok.); — 2) das Geschwätz, C.
  27. žlabȗdra, f. eine geschwätzige Person, die Plaudertasche.
  28. žlabudrȃnje, n. das Plappern, das Schwätzen.
  29. žlabȗdrast, adj. geschwätzig.
  30. žlabudráti, -ȃm, vb. impf. 1) plaudern, schwätzen; — 2) plätschern: voda v potoku žlabudra, C.; — prim. žlabrati.
  31. žlabudràv, -áva, adj. geschwätzig, C.
  32. žlabudrȃvəc, -vca, m. der Schwätzer.
  33. žlabudrȃvka, f. die Schwätzerin.
  34. žlabudrávost, f. die Plapperhaftigkeit, die Geschwätzigkeit.
  35. žlabȗdrəc, -drca, m. der Schwätzer, SlGor.- C.
  36. žlabȗdriga, f. ein geschwätziger Mensch, SlGor.- C.
  37. žlabȗra, f. = žlabudra, Z.
  38. žlàht, adj. indecl. 1) ves ž., vsi ž., allerlei: vse ž. nadloge pretrpeti, Trub.; hvali Boga za vso ž. dobroto, Trub.; vsi ž. ljudje, Trub.; vse ž. delo so opravljali, Dalm.; ( prim. srvn. aller slahte = jeder Art, C.); — 2) adelig, edel, Krelj- Mik.
  39. žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.- Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
  40. žlahtȃnje, n. kemijsko ž., die Wahlverwandtschaft, Cig., Jan.; = izvoljeno ž., Vrtov. (Km. k.).
  41. žlahtáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) verwandt sein, Cig., Blc.-C.; mi se z vami nekaj žlahtamo, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) eine chemische Verbindung eingehen, Vrtov. (Km. k.).
  42. žláhtən, -htna, adj. 1) adelig; žlahtnega rodu biti, von adeliger Herkunft sein; žlahtni gospod! žlahtna gospa! Edelgeborner Herr! Edelgeborne Frau! — 2) von ausgezeichneter Beschaffenheit, edel; žlahtna kapljica; žlahtno sadje; žlahtno kamenje, Edelsteine; — pogl. plemenit.
  43. žlahtnína, f. coll. 1) edle Ware, Pretiosen, C.; — 2) neka trta: der Gutedel, Št.- Z.
  44. žlȃhtništvọ, n. der Adelstand, Jan.; ž. vzeti komu, jemanden entadeln, Jan.
  45. žláhtnost, f. 1) der Adel (als Eigenschaft), Mur., Cig., Jan.; — 2) die Vorzüglichkeit, Mur., Cig.; — žlahtnọ̑st, Dict.
  46. žlȃjdra, f. die Schleuderkette (veriga, s katero se spenjajo ročice pri vozu), Št., Gor.; — po nem.
  47. žlȃjdrnica, f. = žlajdra, Mur., SlGor.- C., jvzhŠt.
  48. žlàk, žláka, m. 1) = udar, Dalm., Dol.; — božji ž. = mrtvoud; — 2) der Jahn: širji, ožji ž. vzeti, jvzhŠt.; — iz nem.
  49. žlámbor, m. die Baumhöhlung, Cig., Valj. (Rad), Gor.; počeni tja-le v žlambor, tam ni burje, Jurč.; — trohljivi ž., drevesna bolezen, če namreč drevo v sredi zgnije in se izvotli, Pirc.
  50. žlámborast, adj. innerhalb faulend, hohl; ž. les, M.; žlamborasta vrba, LjZv.
  51. žlȃmpa, f. 1) dünne Speise, ein Mus, M.; — ein dünnes Gepantsch: živino z žlampo rediti, Nov.; ( prim. nem. die Schlampe, ein dünnflüssiger Fraß); — 2) človek, kateri žlampa, Levst. (Rok.).
  52. žlampáti, -ȃm, vb. impf. schlampen (mit Geräusch und gierig essen oder trinken); — iz nem.
  53. žlampotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, Z.; — mit Geräusch fressen, (žlop-) C.; — prim. žlampati.
  54. žlapǫ̑tək, -tka, m. ein verdorbenes Ei, jvzhŠt.
  55. žlȃvs, m. studenec na ž., der Ziehbrunnen, SlGor.- C.
  56. žlȃvsa, f. die Kothsuppe, besonders mit Schnee vermischt, jvzhŠt.
  57. žlȃvsati, -am, vb. impf. schmutzen, C.
  58. žlẹ̑b, žlẹ̑ba, žlẹbȗ, m. die Rinne; voda po žlebovih teče; — die Vertiefung zwischen zwei schiefen Flächen, die Kehle ( arch.), Cig., Jan., Cig. (T.); ž. delati dogi, eine Daube ausziehen, sie hohl schneiden, Cig.; — v žleb cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig.; — der Zug im gezogenen Flintenlauf, Cig.; — der Futtertrog, die Krippe im Stall, Cig., Jan., Zora, Notr., Gor.; — eine Furche zur Ableitung des Wassers, die Mulde, Jan., Levst. (Cest.); der Canal, C.; — ein längliches Thal zwischen zwei Bergen, Cig., Nov.- C.; eine Bergschlucht, C.; — der Gang (in der Anatomie), Cig., Jan.; scalni ž., der Harngang, Jan.
  59. žlẹbák, m. 1) der Hohlziegel, V.-Cig.; — 2) ein Hobel zum Aushobeln einer Rinne, Cig.
  60. žlę́bati, -am, vb. impf. unmäßig trinken, vzhŠt.; — prim. žlempati.
  61. žlẹ̑bək, -bka, m. dem. žleb; das Rinnchen; — v ž. cepiti, t. j. tako cepiti, da se v žlebek, na divjaku izrezan, pritakne cepič, M.; — die Rinne am Knochen ( zool.), Cig. (T.); — der Gang: scalni ž., der Harngang, Cig.; — die Mauernuth, DZ.
  62. žlẹ̑bičək, -čka, m. dem. žlebič; das Rinnchen; z žlebičkom cepiti = v žlebek c., M.; — die Rumpfmulde (in den Mühlen), Cig.; — tudi: žlẹbı̑čək.
  63. žlẹbína, f. die rinnenartige Vertiefung, Z.; — der Graben, Bes.- C.; po žlebinah kositi, Z.; — die Bergschlucht, C.
  64. žlẹ̑bnik, m. 1) der Falzhobel, V.-Cig.; — 2) der Schneckenbohrer, dessen Bohrspitze wie eine Schnecke gebogen ist, V.-Cig.; — 3) = žlebnjak 1), der Hohlziegel, Cig., Bilje (na Ipavi), Lašče- Erj. (Torb.); — der Einkehlstein, Cig.
  65. žlẹbnják, m. 1) der Hohlziegel; — 2) der Kehlhammer, Cig.
  66. žlẹ̑d, m. 1) das Glatteis, Mik., Notr.; — 2) der Eisregen, Nov.; žled gre, Z.; žled je debelejše babje pšeno, Nov.- C.
  67. žlẹdíca, f. das Glatteis, Z., Nov., Levst. (Podk.).
  68. žlẹdíti se, -í se, vb. impf. žledi se, es bildet sich Glatteis, Z.
  69. žlẹ̑dnat, adj. glatteisig: žlednato drevje, Rez.- C.
  70. žlẹdǫ́vən, -vna, adj. Schauerregen-: žledovno vreme, Rez.- C.
  71. žlẹ̑m, m. der Schleim, Z.; — iz nem.
  72. žlẹ́ma, f. 1) ein rotziges Frauenzimmer, C.; — 2) ein falscher Bruch im Tuche, Cig.
  73. žlempáti, -ȃm, vb. impf. = žlampati, Cig., Gor.; vodo ž., Vod. (Izb. sp.).
  74. žlę̑mprga, f. = vrata v vodoravnem podu, ki se odpirajo navzgor, die Fallthür, Goriš.- Štrek. (Let.), Gor.; — iz srvn. slegebrücke, Zugbrücke, Štrek. (Let.).
  75. žlendráti, -ȃm, vb. impf. 1) verwirren: niti ž., Gor.; — 2) stammeln: vi ste komaj znali božje ime žlendrati, Jap. (Prid.); — schwätzen, albern sprechen, C.
  76. žlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) gierig trinken, saufen, Jan., Mik., Gor.; — 2) langsam, kauend essen, vzhŠt.- C.
  77. žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.- C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn- Erj. (Torb.).
  78. žlı̑čar, -rja, m. 1) der Löffelmacher; — 2) = cmok, der Knödel, (na vsacega se vzame toliko testa, kolikor ga gre v žlico), Tolm.- Erj. (Torb.).
  79. žlíčica, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — der Bohrkrätzer, (das Bohrmehl aus dem Bohrloch zu schaffen) ( mont.), Cig.; — ušesna ž., das Ohrlöffelchen, Meg.; — 2) die Herzgrube, die Magengrube; — 3) ušesna ž., die Tagnelke (lychnis diurna), C., Z.; — žabja ž., der Froschlöffel (alisma natans), Medv. (Rok.); — Bogova ž., das Saubrot (cyclamen europaeum), Tolm.
  80. žlı̑čka, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — 2) = prazen meh v kostanjevi ježici, Skrilje nad Čavnom- Erj. (Torb.); — 3) = žličica 2), die Herzgrube, C.
  81. žlı̑čnik, m. 1) der Löffelbehälter, das Löffelgesteck, das Löffelblech (ein aufgehängtes Blech mit Löchern, in welche die Löffel gesteckt werden), Cig., Kras, jvzhŠt.; — 2) ein armer Schlucker (človek, ki nima druzega nego žlico), Nov.- C.; — 3) žličniki, eine Art Mehlklöße oder Knödel (Wasserspatzen), Cig., C., Štrek., Notr., Tolm.; ( prim. žličar 2)); — 4) das Löffelkraut (cochlearia officinalis), Cig., Tuš. (B.); — der Froschlöffel (alisma plantago), Bilje pod Gorico- Erj. (Torb.).
  82. žlı̑čnjak, m. 1) = žličnik 1), der Löffelbehälter, der Löffelkorb, Mur., Cig., C., Celovška ok.; žlice se sporeko v žličnjaku, pa se ne bi ljudje v hiši! Dol.- Levst. (M.); — 2) žličnjaki = žličniki, Mehlklöße, vzhŠt.- C.; — 3) das Löffelkraut (cochlearia), C.
  83. žlı̑hta, f. die Schlichte der Weber; z žlihto tkalec prejo maže; — iz nem.
  84. žlı̑ndra, f. 1) die Schlacke (von Metallen); — 2) die Unreinigkeit ( z. B. im Pfeifenrohr), Dol.; — der Kaffeesatz, Dol.; — übhpt. etwas Weiches, Unreines, C.; — iz nem. Sinter (?), C.
  85. žlindráti se, -ȃm se, vb. impf. verschlacken: železo se rado žlindra, Cig.
  86. žlindràv, -áva, adj. schlackig, Cig., Jan., Cig. (T.), Zora.
  87. žloptáti, -ȃm, vb. impf. plätschern; po blatu ž., im Koth watend und spritzend gehen, Hal.- C.; — prim. žlapotati.
  88. žlǫ́tən, -tna, adj. žlotno žito, unreines Getreide, Z.
  89. žmȃłəc, -łca, m. zerlassenes und zum Gebrauch aufbewahrtes Schweinfett, (tudi: žmàłc, žmáłca) Dol., jvzhŠt.; — iz nem. Schmalz.
  90. žmáti, žmím, vb. impf. = mežati, Dol.- Cig., C., BlKr., jvzhŠt.
  91. žmę́ča, f. die Schwere, die Last, eine schwere Bürde, C., M., Danj.- C., vzhŠt., ogr.
  92. žmę́hək, -hka, adj. = žmeten, C., Mik.; (iz: žmetek, C.).
  93. žmèk, žmę́ka, m. die Spindel- o. Schraubenmutter (bei Pressen), Št.- Cig., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. nem. ( dial.) schneck = Schnecke, C.
  94. žmerẹ́ti, -ím, vb. impf. = mežati, vzhŠt.; — im Halbschlaf liegen, Z.; — matt brennen, Z.
  95. žmę́riti, -im, vb. impf. = mežati, Habd.- Mik., Mur.- Cig.; — blinzeln, ogr.- C.
  96. žmę́rjav, adj. blinzeläugig, Hal.- C.
  97. žmę̑tək, -tka, m. das Gewicht ( z. B. an der Uhr), ogr.- C.
  98. žmę́tən, -tna, adj. = težek, Cig., vzhŠt., Volk., Zora.
  99. žmeterína, f. der Ölkuchen, C.; — pl. žmeterine, die Honigtrester, vzhŠt.- C.; die Wachsabfälle, ( bes. von Nähterinnen benützt), C., vzhŠt.
  100. žmeteríti, -ím, vb. impf. beschweren: to me žmeteri, das fällt mir schwer, vzhŠt.- C., Z.

   49.130 49.230 49.330 49.430 49.530 49.630 49.730 49.830 49.930 50.030  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA