z (49.430-49.529)

49430. vsadíti, -ím, vb. pf. einsetzen, pflanzen; v. drevo; — v. kruh, hlebe v peč, das Brot in den Backofen schieben.
49431. vsȃja, f. das Setzen ( z. B. der Bäumchen), Cig., C.
49432. vsájati, -am, vb. impf. ad vsaditi; 1) einsetzen, pflanzen; — seme korenine vsaja (treibt Wurzeln), Jurč.; — kruh v. = hlebe v peč devati, das Brot in den Ofen schieben, einschieben; — križ v zemljo v., das Kreuz in die Erde feststecken, Jap. (Prid.); — 2) v. se = repenčiti se; rad bi se vsajal, ko bi se ga kdo bal, Polj.
49433. vsȃk, adj. jeder; vsak dan, täglich; — po vsakem, auf jeden Fall, unter allen Umständen, Cig.; za vsako, jedesmal, Z., jvzhŠt.; za vsako posebe, von Fall zu Fall, DZ.; vsako toliko, von Zeit zu Zeit, Goriš.; — vsak čiherni, ein jeglicher, C., nk.; — (vsaki ljudje, alle Völker, Krelj; vsaki mrtvi, alle Todten, ogr.- C.); ( nam. vsak se govori nav. vsaki: vsaki človek, toda: vsak dan, Cv.).
49434. vsakatę́ri, pron. jeder einzelne, jedweder, Dalm., Trub., nk.
49435. vsȃkdaj, adv. jeden Augenblick: vsakdaj mora priti, Cig.; — jederzeit, immer, Met.- Cig., Jan., Mik.
49436. vsakdánji, adj. täglich, vsakdanji kruh; v. gost, der Stammgast; vsakdanji troški, laufende Auslagen, Cig. (T.); — alltäglich, gewöhnlich, gemein; vsakdanja obleka; v. izrek, der Gemeinplatz, Cig. (T.).
49437. vsakdánščica, f. der Gemeinplatz, Cig. (T.).
49438. vsȃkoč, adv. jedesmal, jederzeit, C.; — in jedem Falle, C.
49439. vsakočásən, -sna, adj. jeweilig; po vsakočasnih zakonih, DZ.
49440. vsakǫ̑d, adv. überall herum, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; vsakod so se vrstili griči za griči, Slovan.
49441. vsȃkodob, adv. jederzeit, C.
49442. vsakojáčki, adj. allerlei, C., jvzhŠt., ogr., kajk.; — v. človek, ein Teufelskerl, vzhŠt., jvzhŠt.; — vsakojački ( adv.), auf allerlei Weise, C.
49443. vsakoják, adj. allerlei, allerhand, Jan., C., BlKr.; vsakojake zveri, Prip.- Mik.; — vsakojako, jedenfalls, C., BlKr.
49444. vsakorẹ́čən, -čna, adj. vorwitzig, Ravn.- Cig., Gor.
49445. vsakorẹ́čnost, f. der Vorwitz, Ravn.- Cig.
49446. vsakovrę̑d, adv. um jede Zeit, C.
49447. vsaksébi, adv. = narazen, auseinander; v. iti; — voneinander entfernt; hiše stoje zelo v.; — iz: vsak k sebi.
49448. vsákši, adj. = vsak, Mik., vzhŠt.
49449. vsebǫ̑štvọ, n. der Pantheismus, Cig. (T.), ZgD.
49450. vsedánji, adj. = vsakdanji: v vsedanji in praznični obleki, Zv.; (vsedenji, C.).
49451. vsedláti se, -ȃm se, vb. pf. sich im Sattel festsetzen, Fr.- C.
49452. vsę́dnji, adj. = vsakdanji, Cig., Jan., Podkrnci- Erj. (Torb.); vsednja obleka, Cig., Jan., nk., Podkrnci- Erj. (Torb.), Notr., Gor.; vsednji dan, der Wochentag, Cig., Jan.; ob vsednjem, an Werktagen, Zv.
49453. vsegavídnost, f. die Eigenschaft, alles zu sehen, Mur., Cig.
49454. vsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. hineinhauen, einhauen; znamenje v. v drevo; v kamen v. kaj, etwas in den Stein hauen.
49455. vsèkda, adv. jederzeit, immer, (vsegda) Mik.
49456. vsèkdar, adv. jederzeit, immer.
49457. vsèkdašnji, adj. immerwährend, C., DZ.
49458. vsèlẹr, adv. = vselej, Ces. razglas od l. 1814.
49459. vsèlẹšnji, adj. was zu jeder Zeit ist, jedesmalig, Cig.
49460. vséliti, -sę́lim, vb. pf. ansiedeln: v najlepši kraj dežele jih vseli, Ravn.; v. se, einwandern, einziehen, sich ansässig machen, Cig., Jan., Vrt.
49461. vsemir, m. das Universum, Zv.; — po češ.
49462. vsemogǫ̑štvọ, n. die Omnipotenz, ZgD.
49463. vseskúpən, -pna, adj. allgemein, universell, Cig., Jan., DZ., C.
49464. vsesplóšən, -šna, adj. = splošen, Cig., C., DZ.
49465. vsesvečnják, m. der Monat November, vzhŠt.- C.
49466. vsesvẹ́tən, -tna, adj. Welt-: vsesvẹ̑tna razstava, die Weltausstellung, DZ.
49467. vsevdı̑lj, adv. fortwährend, in einem fort, Cig., Erj. (Min.); dež je padal vsevdilj, Erj. (Izb. sp.).
49468. vsevẹ̑dež, m. 1) der alles weiß, Bes., Zora; — 2) der Naseweise, Cig.
49469. vsı̑kdar, adv. = vsekdar, ogr., jvzhŠt.
49470. vsíkniti, -sı̑knem, vb. pf. hineinspritzen, Cig., Jan.
49471. vsíliti, -sı̑lim, vb. pf. aufzwingen, aufdringen; — v. se, sich eindrängen, sich aufdrängen.
49472. vskakováti, -ȗjem, vb. impf. aufspringen, M.; zakaj vi, visoke gore, vskakujete? Trub. (Psal.); — ( nam. vzsk-).
49473. vskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. emporspringen: v. ("uskočiti") na noge, Mik.; — ( nam. vzsk-).
49474. vskóčiti se, -skǫ̑čim se, vb. pf. zuvorkommen: vskočil se mi je, M.; mislil sem jaz povedati, pa se mi je bil on vskočil, BlKr.- M.
49475. vskòk, -skǫ́ka, m. das Zuvorkommen, BlKr.- Z.
49476. vsǫ̑bnost, f. die Inhärenz, Cig. (T.); — po stsl.
49477. vsótoma, adv. der Summe nach, DZ.
49478. vsŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. einsaugen; absorbieren, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
49479. vstȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vstati; aufstehen; pred svitom v.; mrtvi vstajajo iz grobov; — voda vstaja, das Wasser steigt; — megla, dim vstaja; soparice vstajajo iz mlak; — misli vstajajo v srcu; — v. zoper koga, sich gegen jemanden erheben, revoltieren; narodi vstajajo zoper svoje vladarje.
49480. vstániti, -stȃnem, vb. pf. = vstati, Mur.; (vstanoti) vzhŠt., ogr.
49481. vstáti, vstȃnem, vb. pf. aufstehen; (v. si, aufstehen, Dol.); zgodaj v.; — od mrtvih, od smrti v., auferstehen; — sich erheben, entstehen; veter, nevihta, boj, ogenj vstane; v. zoper koga, sich gegen jemanden erheben, revoltieren; — (v. se, aufstehen, C., Št.).
49482. vstȃvək, -vka, m. der Einsatz beim Nähen, Cig.; — das Einschiebsel, Jan.
49483. vstáviti, -stȃvim, vb. pf. einsetzen, einfügen; einflicken, einstücken; v. zaplato.
49484. vstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. eintreten, Mur., Cig., Jan., nk.; v. v sobo, v službo, in das Zimmer, in den Dienst eintreten, nk.
49485. vstrómiti, -strǫ́mim, vb. pf. in die Höhe richten, emporrichten, Cig., Vrt.; v. luč, tresko v čelešnjaku, Lašče- Levst. (M.); vstromljene stene, Levst. (Zb. sp.); — mož mi je hotel up v., Zv.; — ( nam. vzstr-).
49486. všèč, adj. indecl. nach Wunsch, erwünscht, angenehm, gefällig; v. mi je kaj; všę̑č, Dol.; — po všeči, nach Wunsch; (po moji všeči, Rib.); — iz voščeč(e) part. praes. od glag. voščiti.
49487. všę́pniti se, -šę̑pnem se, vb. pf. = prikupiti se: "od mnozega blaga, ki ga je trgovec nosil pred me, všepnilo se mi je to", Ben.- Erj. (Torb.).
49488. vštẹ́ti, vštẹ̑jem, vb. pf. einzählen, einrechnen, in Rechnung bringen; vštevši, mitgerechnet, inclusive, nk.; do vštetega 1879. leta, bis inclusive 1879, Levst. (Močv.).
49489. vštẹ́vən, adj. 1) einrechenbar, nk.; — 2) vštevno = vštevši, inclusive, Jan., Cig. (T.), DZ.
49490. vštẹ̑voma, adv. eingerechnet, inclusive, DZ.
49491. vštrı̑c, I. adv. nebeneinander, in gleicher Linie o. Fronte; v. sva stala, hodila; — II. praep. c. gen. neben, parallel an; v. koga stati; ali smem vštric tebe iti? Jurč.; drug v. druzega se postaviti, in Stirnreihen sich aufstellen, Telov.; — neben: zakaj Bog v. dobrih toliko hudobnih ljudi trpi? Ravn.
49492. vštrícati se, -am se, vb. impf. im Gehen gleichen Schritt zu halten suchen, Gor.
49493. vštúliti, -štȗlim, vb. pf. einschieben, eindrängen, Jan.; hineinzwängen: kam si to vštulil? Lašče- Levst. (Rok.); — v. se, sich einschieben, sich eindrängen, Cig., Jan.
49494. vtéči se, vtéčem se, vb. pf. v. se komu, jemandem zuvorkommen, BlKr.- M., Navr. (Let.); hotel sem na stol sesti, pa se mi je nekdo vtekel, BlKr.; mislil sem jaz povedati, pa se mi je on vtekel, BlKr.
49495. vtẹ́kati se, -tẹ̑kam se, vb. impf. ad vteči se; zuvorzukommen suchen o. pflegen, BlKr.- M.
49496. 1. vtəkníti, vtáknem, vb. pf. einstecken, stecken; v. nit v šivanko; v. kaj v žep; v. koga v ječo; v. koga v vojake, Jurč.; — v vsako reč svoj nos v., sich in alles mischen; — v. veliko denarja v kaj, v kako zidanje, podjetje (viel Geld hineinstecken); — v. se v kaj, sich in etwas einmischen.
49497. vtẹlovíti, -ím, vb. pf. einverleiben, Mur., Cig. (T.), DZ., SlN.; — po nem.
49498. vtẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad vtepsti; 1) einrühren: v. moko v krop, C.; — 2) v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einbleuen, einprägen; v. si v glavo, sich in den Kopf setzen.
49499. vtépsti, vtépem, vb. pf. 1) einrühren, einquirlen, Cig.; — 2) v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einbleuen, einprägen; v. si v glavo, sich in den Kopf setzen; — 3) v. se, sich einschleichen, einreißen; vtepla se je razvada; vteple so se pomote v spis; Sova je bila teta, Se je za mizo vtepla, Npes.-K.
49500. vtésati, -tę́šem, vb. pf. einhauen ( v. Zimmermann), Cig.
49501. vtíkanje, n. 1) das Hineinstecken; — 2) die Einmischung, der Eingriff, die Dazwischenkunft.
49502. vtikljìv, -íva, adj. kdor se rad v vse vtika, zudringlich, Cig.
49503. vtikljívost, f. die Zudringlichkeit, der Vorwitz, Cig.
49504. vtìp, vtípa, m. = dovtip, der Witz, Cig. (T.); Šala vtip in smeh, Greg.; — češ.
49505. vtı̑rati, -am, vb. impf. ad vtreti; einreiben, Jan.; soli v., Salz einreiben, Navr. (Let.).
49506. vtı̑sk, m. der Eindruck, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; v. kake prestare organične tvarine v kamen, Vrtov. (Km. k.); — ( pren.) potni spomini in vtiski, LjZv.
49507. vtkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. 1) einweben; — 2) = zavotčiti, Cig.
49508. vtorę̑d, adv. um diese Zeit, C.
49509. vtóriti, -tǫ́rim, vb. pf. = zatrositi: otrok je ogenj vtoril, vzhŠt.
49510. vtrǫ́biti, -im, vb. pf. einschärfen, einprägen: v. komu kaj v glavo, Vrtov. (Km. k.), ZgD.; v. si kaj v pamet, Bes.
49511. vujati, -jam, -jem, vb. impf. ( nam. uvijati), = viti, Mur.; mačka z repom vuje, ogr.- Valj. (Rad).
49512. vútelnik, m. ein kurzes Ackerbeet, das sich in ein anderes verliert, Mur.
49513. vȗverək, -rka, m., nam. 2. ugorek (vugorek): die Gurke, jvzhŠt.
49514. vúžgəc, -gca, m. = zavrelka, verdorbener Wein, C.
49515. vvajáłən, -łna, adj. Einführungs-: vvajȃłna postava, DZ.
49516. vvȃjanje, n. die Einführung, DZ.
49517. vvȃžavəc, -vca, m. der Importeur, Cig., DZ.
49518. vvę̑dba, f. die Einführung, DZ.
49519. vvésti, -védem, vb. pf. = vpeljati, einführen, DZ., nk.
49520. vvę́sti, -vę́zem, vb. pf. hineinsticken: (na podgrinjalu) je bil vvezen grb, Jurč.
49521. vvı̑ntati, -am, vb. pf. einschrauben: podkavanje z vvintanimi ozobci, Herstellung des Schraubstollenbeschlages, DZ.
49522. vvǫ́dən, -dna, adj. Einleitungs-, nk.; vvǫ̑dna pesen, nk.; vvodni članek, der Leitartikel, nk.; vvodne poizvedbe, Vorerhebungen, DZ.
49523. vvǫ̑dnica, f. die Ouverture, Cig., Jan., Zora.
49524. vvǫ̑žnja, f. die Einfuhr, Cig., DZ.
49525. vvrstílọ, n. das Inserat, Jan., DZ.
49526. vžgȃłəc, -łca, m. = zavrelica, verdorbener Wein, Mur., Cig., C.
49527. vžgalína, f. pljučna v., die Lungenentzündung, C.
49528. 1. vžgáti, vžgèm, vb. pf. einbrennen; v. znamenje, brandmarken.
49529. 2. vžgáti, vžgèm, vb. pf. anzünden; v. luč, svečo; v. se, Feuer fangen, sich entzünden; — entflammen, anfeuern, Cig., Cig. (T.); za srečo človeštva vžgan, Preš.; on se hitro vžge, er ereifert sich schnell, er sprudelt leicht auf, Cig.; — iz: vz-žgati.

   48.930 49.030 49.130 49.230 49.330 49.430 49.530 49.630 49.730 49.830  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani